Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides - Online edition

Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides

Bitel blong pamkin (Pumpkin beetle) (040)


Click/tap on images to enlarge

Samari

  • No sua long ol ples we oli save faenem be i gat long Asia, mo Oceania. Long famili blong ol frut we oli kolem cucurbits. Plante taem oli faenem long ol kukamba, melen, pamkin, wotamelen mo ol narawan we oli famili blong kukamba. Ol semak spisis hemi ol bebet blong ol plant ia long ol narafala ples long Saot Ist Asia mo Oceania
  • Oli putum eg long graon mo lava (larvae) i kakae ol rus.
  • Olgeta adolt oli mekem damej, kakae mo mekem hol long ol lif; plante taem plante long ol bitel ia i kakae semak lif ia.
  • Kontrolem wetem fasin blong faming: No mas planem ol niu krop klosap long ol olfala wan; mekem sua se i gat stret kakae mo wota blong mekem se ol plant we bitel i spolem i gro gud bakegen; yu save kasem ol bitel long eli moning o long naet; long taem blong havest, kolektem toti mo destroyem afta we yu havest; livim 1-2 manis bifo yu plan bakegen.
  • Kontrolem wetem kemikol: sprei wetem asis blong faea (asis + lemon long wota); narafala wei hemi PDPs (plant derived pesticides):   nim (neem), deris (derris), paerithram (pyrethrum), o Spinosad; o synthetic pyrethrum, be hemi save kilim olgeta naturol enemi. 

Komon nem: Pumpkin beetle, red pumpkin beetle

Saentifik nem: Aulacophora spisis. Aedentifikesen blong ol spisis long Pasifik i no klia. Oli rikodem Aulacophora similis long Fiji, Samoa, Solomon Islands mo Tonga. Be i posibol se ol spisis long olgeta kaontri ia hemi Aulacophora abdominalis.

Copyright © 2023. All rights reserved.