Ines AgiÄ, - Pomurje.si

27 p enSalve za Sandija JevškaKlub 50julij 2011 3Svobodni kot ptice pod oblakiČlani društva motornih padalcev Štrk sose v petnajstih letih delovanja s svojimi dosežkipovzpeli v sam svetovni vrh in doseglicelo 15 svetovnih rekordov. Petkratni svetovnirekorder je Vojko Prah (na fotografijilevo), skupaj še z nekaj zanesenjaki zaslužentudi za to, da imamo v Pomurju tako uspešnepadalce. Z aktualnim predsednikomŠtrka Jožefom Zadravcem (desno) sta objubileju kar žarela od ponosa tudi zaradiOkrog polnoči, v noči s četrtka,21., na petek, 22. julija,je v Kajuhovi ulici v MurskiSoboti zavladalo »izrednostanje«. Vojaške uniforme,koračnica, strelni vod, povelje»polni, meri, pali«,nato tri salve … Na srečo ničnevarnega za bližnje prebivalce.Osemčlanska četica izkluba JEEP Murska Sobota jeimela natančno izbran cilj –presenetiti kolego, prijateljain člana društva SandijaJevška, do nedavnega prvegaslovenskega kriminalista, inga zlepa ali zgrda vključitiv KLUB 50. Presenečenj nibilo. Sandi je bil pripravljen– pričakal jih je s kolačemv domači peči pečenegakruha, pa tudi aretaciji predvčlanitvijo v novi klub se niupiral. Zato je uniformirancem(od leve) Gregorju Grudnu,Cvetki Osterc, MarijiKolbe, Dragici Zemljič, Alešubrhkih gostij - vrhunskih padalk ValentineRotar iz Pivke (levo) in Petre Brajnik z Bleda(desno), ki ju je v nebo popeljal pilot SlavkoSenica (v sredini). Kot so slišale pen-tute,so gostje s fotografije dobili povabilo, dase pridružijo prekmurskemu klubu, ki imavisokoleteče cilje – postati najbolj prepoznavnaevropska ekipa motornih padalcev.Na odgovor še čakajo.-ba-Mi gremo v napad, za svobodo, za kruh …Čeponu, Viktorju Zemljiču,predsedniku kluba JEEP ŠtefanuJančariču in mitraljezcuJožetu Ostercu preostalo le,da so z novopečenim abrahamomsklenili objem in naves glas zapeli. Abraham inupokojenec Sandi pa se jeizkazal kot pravi mladenič,pripravljen na nove izzive.Vedno dobrodošli naKovačevem dvorišču!V kratkem naj bi začel učitibodoče mlade kriminaliste,pen-tute pa ga vidijo tudi načelu DESUSA.-ba-ObletnicePridružite senam, če si upate!ObiskiPrekmurskoljubljanskoistrskoprijateljstvoOdličen pridelek, dobra moka, še boljše potice …Kovačeva domačija v Nedelici je ena najlepše obnovljenihv Prekmurju. Lastnika (v ospredju) Štefan Kovač inžena Vesna sta tudi letos pripravila dan odprtih vrat in spestrim dogajanjem povezala domačine ter goste iz prestolnicein Istre. V kulturnem programu se je gostiteljicaVesna izkazala z nastopom v istrskem triu TRIUŠUPETRE,v katerem sodelujeta še pisatelj in glasbenik Emil Zontein Nadja Bažec, skuhali pa so tudi odlično kislo juho. Kotspomin na letošnje druženje ostajajo lepa doživetja in fotografija,prekmursko-ljubljansko-istrsko prijateljstvo paima že izdelan okvir za dan odprtih vrat prihodnje leto. Namizi bodo polži po istrsko, mogoče tudi po prekmursko.Če imate polže in dober recept, že zdaj vabljeni!-za-ŽetevPripravljene naenergetsko krizo!V Spodnji Ščavnici so žedevetnajstič pripravili tradicionalnožetev po starem.Najspretnejše pomurske žanjiceso (čepijo) Jožica Jančariz Društva podeželskihžena Gornja Radgona, AnicaTancoš od Svetega Jurijaob Ščavnici, Ana Zelenko izJuršinec ter Simona Jančarin Simona Bratuša iz radgonskegadruštva, stojijo pa(od leve) Terezija Brunčič izDestrnika in Marija Filipič izJuršinec, za njima sta AlenkaGergorec iz Destrnika in ElizabetaMajerič iz Juršinec,zatem pa Marija Hameršekiz Destrnika, Majda Budjain Jožica Žajdela od SvetegaJurija ob Ščavnici ter MarijaTanacek in najboljša medžanjicami Zdenka Klobasaiz Gornje Radgone. Odločnoso povedale, da so želepo svojem taktu, plesale patako, kot so hoteli muzikanti.Pripravljene so tudi,da bodo prihodnje leto nasvojih območjih organiziraleročno spravilo pridelka,če se bo nafta še naprej dražilaali je bo celo zmanjkalo,so zaupale pen-tutam. Inkot sta temeljito preverilaradenski župan Janez Rihtaričin radgonski podžupanVinko Rous, je ročno požetozrno bolj kakovostno, poticeiz te moke pa najboljše nasvetu!-ba-

29 p enDnevi so vsiljivo topli, vroči, kalifornijski. Ljudje so se razbežali na vse strani,glavni cilji so planine, jezera, predvsem pa morje. Medtem ko čofotamo v vodi,iščemo hlad, se lovimo za pivske kozarce, na veliko prhamo, se nekje na drugemkoncu sveta prebuja dežela, ki se na svojih tisoč let starih glinenih nogah postavljapokonci, pripravlja odkorakati v svet, na Zahod. Ko bo prestopila Kitajski zid, se boznašla med nami. V bistvu je že tukaj.julij 2011 5Mihaela Kalamar,predsednica Klubaprekmurskih študentovRAZMIŠLJAMKitajska pred vratiČustva, ki nas prevzemajo, ko spremljamo svetovno indomače aktualno dogajanje, so lahko zelo mešana –lahko bi rekla, da taka, kot je razpoloženje na odru, kjervelesile s karizmatičnimi posamezniki uspešno ali manjuspešno igrajo svojo vlogo, ki jim je bila dodeljena ali,bolje rečeno, zaupana – navdušenje, optimizem, zaupanje,verodostojnost se sprevračajo v strah, obup, grozo,patetičnost in podobna negativna razpoloženja. Ljudemse ob pogledu na krizo, ki je zajela svet in prodrla v večinosegmentov svetovnega deleža, ruši zaupanje v abstraktnetvorbe, kot sta denimo država in demokracija, zato obnaraščajočem strahu in nezaupanju v nekoč mogočneideologije vse bolj pričakujejo hitre rešitve, ki bodo svetpognale naprej. V domačem okolju položaj ni bistvenodrugačen oziroma smo ljudje tukaj še bolj ranljivi, ker nasokolje, v katerem živimo, do določene mere še dodatno determinira.Svoj pogled in razmišljanje o tej temi usmerjamtja, kamor vodi ta čas mlade. Je mladim 21. stoletje, čashitrih komunikacij in tehnologije, naprednega razmišljanjain postmodernih stilov, sploh naklonjeno?Trend, ki ga opažamo pri mladih zadnjih nekaj let, je,da se mladi množično izobražujemo. Ta pojav je predvsemopazen na sekundarni stopnji izobraževanja, saj sofakultete prepolne študentov in ponekod ti niti ne dobijoprostega sedeža na predavanjih. Vsekakor je produkcijaizobraževanja pozitiven pojav, saj si s tem država zagotavljaizobražen kader, dviguje se raven izobrazbe, zatose lahko povečuje gospodarski in tehnološki potencialdružbe, ljudje pa naj bi načeloma živeli lažje, ker nisoveč odvisni od golega fizičnega dela. Do tod se teorijagladko spaja s prakso, od tod naprej pa, ko bi moralbližini, kjer stanujem, se je v staro kartonažno tovarnoV vselil China Town. Trgovina sicer ni preveč obiskana,zato pa je hotel v bližini s kitajskim pročeljem, najbrž tudiz dostopnimi cenami, kitajsko hrano in gostoljubnostjo.Vedno sem srečeval vesele Kitajce, žlobudrave, optimistične,radovedne in – bogate. Neopazno so se razpršili posvetu – tudi v Soboti, v glavni ulici imajo svojo trgovino –,a ne odpirajo samo trgovin, marveč prevzemajo koncesije,vlagajo v avtomobilsko tovarno Volvo. V sto dvajsetihevropskih podjetjih imajo svoje vodstvo, ozirajo se pobelgijskih in italijanskih tovarnah čokolade, po francoskitovarni mlečnih izdelkov in predvsem jogurtov Yoplant.Eden od kitajskih denarnih poslovnežev je postal te dnipodpredsednik MMF (Mednarodnega denarnega sklada).Ko je bil moj prijatelj in minister za gospodarstvo gospodPorges na Kitajskem, se je delegacija vozila po deželi tudi zvlakom. Zrl je v zeleno pokrajino, ročno obdelana polja invprašal, koliko ljudi je zaposlenih na železnici. Odgovoriliso mu, da sedemdeset milijonov. To bi bilo, ko da bi bili vsiTurki železničarji. V preteklosti so se Kitajci začeli ozirati poruskem černozjomu, ki se razprostira neobljuden v Sibiriji,in pomislili, koliko je tam praznega prostora, sami pa semorajo stiskati (na kvadratnem kilometru jih živi 128). Ševedno imajo najcenejšo delovno silo. Celo Američani šivajosvoje srajce na Bližnjem vzhodu, na Kitajskem in drugod.V zadnjem času pa se Kitajci ozirajo po deželah, ki imajoza valuto evre. Pet evropskih držav nameravajo potegnitiiz recesije, odkupiti njihove dolgove. To so Portugalska,Španija, Grčija, Belorusija in Madžarska. Slovenija je zanjepremajhna, za zdaj jih ne zanima. Na Kitajskem je neštetoanonimnih mest, ki imajo po dva milijona prebivalcev.Kitajski strokovnjaki, ki so v zadnjih dvajsetih letihštudirali na evropskih univerzah, v glavnem pravo in ekonomijo,so si ogledali geopolitične probleme v Evropi in seodločili za različne investicije, za gradnjo kapitala zaupanja.V Zagrebu bi radi sodelovali pri gradnji letališča, v Bosni inHercegovini so podpisali pogodbo o gradnji elektrarne, vSrbiji so se zmenili za gradnjo mostu čez Donavo, v Romunijibodo vložili denar v proizvodnjo traktorjev, za milijardoin pol so odkupili tovarno krzna na Norveškem. Njihoveinvesticije so pametne, preračunane, iz vseh teh dogovorovin pogodb bodo izvlekli profit in ga potem vlagali dalje. Leta2009 je izšla na Kitajskem knjiga Nesrečna Kitajska, ki jo jenapisalo pet različnih avtorjev – bloger, vojaški izvedenec,televizijski urednik, novinar in dramaturg. Poskusili souokviriti Kitajsko v novo podobo sveta. Analizirali so gospodarskostanje v domovini in ugotovili, da ima Kitajskavse možnosti, da predvsem Američanom zagreni življenjein standard. Kitajska modrost počasi prihaja do besede,evropski filozofi jo čedalje pogosteje interpretirajo. V Evropi,torej tudi pri nas, je postala aktualna misel: Državnik jekot ladja, narod kakor voda: lahko ga drži na površju, lahkoga potopi. Te dni je nekaj tujih časopisov objavilo posebnoreportažo iz kitajske vasi Xuchang, za katero tudi na Kitajskemv glavnem niso slišali. Ima štiri milijone prebivalcev– to je za Kitajsko drobiž – torej toliko kot Hrvaška, znanapa je po tovarni lasulj. V majhnih predelovalnih tovarnahje na tone las različnih barv, prevladuje črna, ki čaka naobdelavo. Nekoč so jih izdelovali za evropsko plemstvo, zaangleške lorde in sodnike, ki so nosili valovite, dolge lasulje,a danes so sodniki in bele lasulje preteklost. Beyonce, JenniferLopez, Angelina Jolie in druge slavne in bogate osebez »rdeče preproge« (Red carpet) nosijo na glavi lasulje, zakatere so plačale po več tisoč dolarjev (Celine Dion porabiza lasulje po štiri tisoč evrov na mesec). Ženske, ki si postrižejosvoje dolge, lepe lase dobijo po trideset evrov, vendarmorajo potem počakati nekaj časa, da jim lasje zrastejo inda jih lahko znova prodajo. Na drugi strani pa v komunističnideželi še vedno prednjači mit »dobrega mandarina«,siromaštvo nezadovoljnih je čedalje bolj nasilno. Uvedli sozakon, po katerem ima lahko vsaka nova družina samo poenega otroka. Posebna policija lovi po Pekingu državljane,ki prihajajo živet v mesto, pa nimajo niti stalnega prebivališčaniti službe, samo željo po naključnem uspehu. Inmnogo jih je, preveč, na milijone. Takšni ljudje se imenujejo»fangmin« in v boju za svoje pravice, da so pred zakonomvsi enaki, se zgubljajo v birokratskih pisarnah, kjer jihsicer registrirajo, vendar namesto na delo pošljejo nazajv provinco. In ko se tako poslavljajo od Južnega dvorca vPekingu, se tolažijo s kitajsko modrostjo, ki pravi: Kadarješ, žveči, kadar govoriš, razmišljaj. Najnovejša statistika jepokazala, da je takšnih sezonskih delavcev 220 milijonov.Lani so popisovalci prebivalcev – bilo jih je šest milijonov– ugotovili, da ima Kitajska trenutno 1,34 milijarde prebivalcev.Od tega je trinajst odstotkov prebivalcev starejšihod šestdeset let.Pri nas živijo nekako neopazno, prikrito. Ni jih na javnihmestih, ne hodijo ne v kino ne v gledališče, nisem jih srečalna tržnici, nisem videl na plaži in nimajo, to pa je najboljzanimivo, svojega pokopališča. Zato pa zakladnico modrosti,ki v glavnem ne velja samo zanje, marveč tudi za nas:Kadar govori posameznik, ga vsi slišijo, kadar govorijo vsi,nihče ničesar ne sliši.MADE IN EUBranko ŠömenJe čas naklonjenmladim?ves ta množično izobraženi potencial zasesti ustreznadelovna mesta in s svojim znanjem ter sposobnostmiprispevati k napredku, se veliki načrt postopoma ruši inje videti takole: mladi diplomanti ostajajo brez ustreznezaposlitve, zato prevladuje boj za delovna mesta, ki sovelikokrat dostopna na podlagi močno izgrajenih socialnihmrež. Če k temu dodamo še to, da je domače okoljenesposobno zaposliti toliko izobraženega kadra, kotga je, se mladi na tej stopnji spoprijemajo s številnimitežavami, tako finančnimi kot tudi psihološkimi. Takpoložaj marsikaterega mladega človeka z dragocenimznanjem, ki bi koristilo preboju domačega okolja na višjoraven, prisili, da si poišče priložnost za karierni in osebnirazvoj drugje, zunaj domačega okolja. Beg možganovni samo med- in povojni pojav, ampak ga intenzivnodoživljamo tudi danes. Domače gospodarsko, socialno,kulturno okolje bi moralo dajati večji poudarek znanju,ki ga imajo mladi, saj so ti poleg tega, da imajo znanje,hkrati tudi največji vir idej in kreativnosti. Prekmurjeje kraj, ki ponuja neštete priložnosti in še neizkoriščenpotencial. Mladi se želimo po končanem izobraževanjuvrniti domov in s svojim znanjem po najboljših močehprispevati k pozitivnim spremembam, ki jih naše okoljepotrebuje. Država, posebej pa lokalna politika, bi moralidelati veliko več za to, da bi mladi v svojem okolju prepoznalimožnosti in jih tudi izkoristili. Pregovor Na mladihsvet stoji verjetno ni izvit iz trte in skriva rešitev tudi zasodoben čas, v katerem živimo.

6 julij 2011 pen30Intervju – Ludvik Bojnec - LaliNogometni sodnik,ki je sedemdesetlet bril in strigelKo mi ji sosed Ferdo povedal, da je gospodBojnec šel v pokoj, nisem mogel verjeti.Ker sem mislil, da že zdavnaj uživa v »penziji«.Sicer sem vedel, da je vitalen, a da ševihti škarje, pač ne. Nakar nadaljuje: »Zamisli!Sedemdeset let je delal in še bi, če ga ne bikolk zafrknil,« ob tem pa je izrazil skrb, da simora najti novega frizerja. To je zgodba! Čeprištejemo, da je bil Lali, kot ga kličejo prijatelji,dolgoletni nogometni sodnik in športnizanesenjak, pa sploh. Z gospodom Bojnecemsva se srečala kar na mestnem stadionu Fazanerija.V prijetni senci južne tribune, ki je lenekaj dni prej ponovno pokala po šivih.Mura, a! Kaj pravite na vso to evforijo?Soboto imam rad. Muro imam rad, Muraje moj klub! Tudi sam se igral zanjo. Resda vdrugi ekipi, so pa bili toliko bolj uspešni mojibratranci Norčič. Bela, Štefan, Jožef in Ludvik.Super so bili, res. Starejši Sobočani jih dobropomnijo. Ludvika so hoteli imeti celo v beograjskemPartizanu, pa ni hotel iti. Raje se je izvojske vrnil domov. No, meni ni bilo usojeno,da bi bil prvovrsten nogometaš. Moj »majster«,Feri Kološa, me je nekoč postavil pred dejstvo,ali delo ali nogomet. Kot že rečeno, sem bil vdrugi ekipi, to pa tudi ni bilo slabo, saj smoigrali v takratni drugi slovenski ligi.In potem ste končali kariero in šli medsodnike.Tako nekako. Kološa, ki je bil tudi sodnik,me je »napelo«, naj pustim igro in se pridružimsodnikom. Pa sem počasi začel. Najprejsem sodil tekme v Pomurju, kajti tudi v tempoklicu moraš biti najprej vajenec. V Lendavisem bil še kar priljubljen, tudi zaradi madžarščine,ki jo govorim. Muri pa sem sodilpredvsem prijateljske tekme. Vse zastonj,veste! Zadnja tekma, ki sem jo sodil, je bilaMura : Crvena zvezda. V Fazaneriji je bilo pettisoč ljudi. Seveda je bilo vmes še ogromnodrugih tekem.Kdaj je bilo to z Zvezdo?Joj, kaj jaz vem. Dolgo je tega. Pred tridesetimi,štiridesetimi leti.Kakšen sodnik pa ste bili?Menim, da dober in pravičen. Vsekakorpravičen. Bil sem med kandidati, da napredujemna zvezni ravni. Pa je gospod, ki meje hotel povišati, kar naenkrat umrl. Njegovnaslednik, neki Ljubljančan, »udbaš«, pa jena to moje mesto potisnil svojega človeka insem izpadel.So vas kdaj kot sodnika poskušali podkupiti?Vem, da ne boste priznali, da stepodkupnino sprejeli.Ne, ne, to pa ne. Nikoli! V bistvu se s temnisem nikoli srečal. Razen enkrat, ko me jepredstavnik nekega pomurskega kluba, nebom ga imenoval, presenetil s kuverto, danaj sodim v njihovo korist, češ da potrebujejozmago. Gladko sem ga zavrnil, pa tudi zmagaliso. Tako da se je za vse dobro izšlo.Potem pa ste z nogometom končali?Niti ne. Po poslovilni tekmi sem kaj kmaluzačel poučevati mlade sodnike. Bil sem tudiizpraševalec, pri meni so pisali izpite. Potemsem bil tudi kontrolor tekem v slovenski ligi.Nakar sem se čez čas odločil, da hočem večmiru. Veste, ob nedeljah nikoli nisem bil domain tega se nasitiš. Sicer pa sem dobil nekakšnozadovoljstvo in potrditev v mnogih stanovskihpriznanjih. Nedavno so se mi zahvalili tudi priMNZ Murska Sobota.Kaj pa matični klub. Mura?Ne spomnijo se me.No, verjetno vas novi in mladi vodstvenikiniti ne poznajo? Morda vas bodo spoznališele zdaj?Ne vem. Poglejte, jaz sem za Muro naredilveliko dobrega. Kot sem že dejal, sem Murisodil vse tekme zastonj. Da ne omenjam,kolikokrat sem posredoval pri disciplinskikomisiji, da so jo Murini nogometaši odneslikar najbolje. Velikokrat.Užaljeni?Ne, nisem jezen. Čeprav so dobivali najrazličnejšapriznanja za zasluge ali pa danessezonske vstopnice tudi taki, ki so narediliveliko manj za mojo Muro. Glejte, jaz bomvedno navijal za Muro. To je moj klub! Sicerzadnjič nisem mogel na tekmo, po televizijipa je tudi nisem spremljal, ker nisem vedel zaprenos, ampak si bom večino tekem zagotovoogledal.Pustiva malo nogomet. Veliko ljudi vas boljepozna kot frizerja in brivca. Tudi tukajste naredili zavidljivo poklicno kariero.Sedemdeset let ste delali. Vse do letos!Res je. Začel sem kot trinajstletni učenecleta 1937 v Zagrebu, kamor so starši šli s trebuhomza kruhom. Tam sem bil do konca vojne.Vmes sem ostrigel marsikatero ustaško ali nacističnoglavo. Pač, takšen čas je bil. Prihajali sok nam v salon in pozdravljali s »Heil Hitler«, mipa smo površno zamahnili z roko in odzdravili»Hejla«. No, nato smo se vrnili v Soboto insem začel delati pri mojstru Kološi. Od njegasem šel za poslovodjo Mestnega podjetja, kjersem bil odgovoren za vzpostavitev celotnegapodjetja. Z mano je delalo osem pomočnic.Plače so bile urejene, vse je »štimalo«, izgubenikoli ni bilo. Ampak po petnajstih letih semse odločil, da grem na svoje. Pravzaprav me jenagovorila moja soproga Zita. Rekla mi je, dadobro delam, da me imajo stranke rade in dabom tako lahko še kaj več zaslužil, saj je bilav Mestnem podjetju plača omejena.Žena, pravite?Ja. Ona je najbolj zaslužna. Celo rezerviralaje prostor za moj prvi lokal, kjer sem bil podnajemnikdevet let. Takrat sem delal od jutrado večera in varčeval.Da ste lahko kupili svoj lokal?Tudi. Za tisto je šel zaslužek in nekaj posojila.Sem pa zaslužil in privarčeval tudi zahišo, ki sem jo kupil v gotovini. Ampak toni velika hiša, veste. Vrstna, dobrih petdesetkvadratov. Pa še vikend sem si zgradil. Todato sem si vse sam pošteno in z delom zaslužilin poudarjam, da sem ves čas delal od sedmihdo sedmih. Velikokrat niti nisem imel časaza kosilo. Nimam veliko. Vse malo, skromno,ampak imam!Ampak vi niste bili zgolj frizer za moške,temveč tudi brivec …… jaaa, tudi brivec.… kdaj ste sploh nazadnje koga obrili?Hja, tako vam povem. Nazadnje sem imelstranko, ki se ni mogla sama obriti. Drugačepa je to povsem »izumrlo«. Zdaj se vsi brijejodoma. Tako je zadnjih sedem, osem let. Prejpa se je brilo vsako soboto. Sobota je bila danza britje in nič drugega. Kdor se je hotel stričiv soboto, je moral plačati kazen oziroma jeplačal dvojno. Tako je bilo tudi pri Kološi.Kdo pa so bile vaše stranke?Imel sem dobre stranke, znane stranke.Znani ljudje, pa tudi povsem običajni iz okoliškihvasi. Veliko ljudi me je poznalo preknogometa in so hodili k meni. Sicer pa semvse obravnaval enako, z vsemi sem bil enakoprijazen. Veste, tega me je učil že »majster« vZagrebu, ko je dejal: »'Slušaj', Ludvik, ti morašbiti, ne glede na to, kar se ti je tisti dan zgodiloali motalo po glavi, dobre volje, nasmejan inprijazen.« Sicer pa s tem nimam in nisem imeltežav. Če ne bi bil tak, ne bi imel toliko strankin ne bi uspel.In po maratonskih sedmih desetletjih stenehali delati? Slišal sem, da ste marsikatero»lasišče« spravili v stisko, ker si jemoralo poiskati novega frizerja.Naj mi, prosim, moje stranke oprostijo, dasem tako na hitro nehal. Bolečine v kolku sobile prehude, da bi nadaljeval. Vsakega odnjih spoštujem in se jim posebej zahvaljujemza zaupanje, da so hodili k meni, da so miomogočili zaslužek. Bile so dobre stranke,inteligentne, kulturne, »fajn« ljudje iz vasi. Zvsemi sem se lepo imel, se pogovarjal. Nikolijih ne bom pozabil.Za konec. Kako pa vi vidite napovedanopodaljšanje delovne dobe? Večina se nadtem pritožuje?Kako naj vam povem? Zdaj je drugačen čas.Ne bi rad nikogar »šinfal«. Veste, jaz sem raddelal, sam sebi uredil delo. Če pa pogledam delavca,pa … ne vem. Rad imam Slovenijo, tukajsem rojen, ampak delavec ni obravnavan, kotbi moral biti. Mene boli srce, ko vidim ljudi, kiveč mesecev niso dobili plače. Sistem, ne vem… ni v redu. Mi živimo v okupaciji. Evropskaunija je okupacija, veste. To je ekonomskaokupacija. Poglejte samo, koliko trgovin sonam vsilili s svojimi izdelki. Nič čudnega, da jePomurka propadla. Ljudje bi imeli voljo delati,če bi bili za to primerno plačani. Mislim, da boše slabše. Žal.Ampak vi niste nikoli imeli potrebe poupokojitvi?Glejte, to je moje življenje. Jaz brez teganisem mogel.Jernej ŠavelNatalija Juhnov

31 p enjulij 2011 7MOJ STILKatja Kodba (1982 … )… Ljutomerčanka, ki se, kot pravi sama, »ne odpere takoj«. Morda bi lahko rekli, daje, nekdanja študentka kulturologije, skrivnostna ali pa zgolj ne mara nastopanjav javnosti. Kdo bi vedel? Pravi, da rada kuha za kolege, zadnje čase še raje hodi »vbrege«. Predvsem pa se veliko potika naokrog. Leto dni je preživela tudi v Nemčiji. Sicerpa je raztepena po vsej Sloveniji oziroma njeni smetani. Njen »plen« je V.I.P. scena.Njihove poze, grimase, narejene ali spontane lovi za ljubi kruhek skozi fotografskiobjektiv. Skratka, Katja, ki je nekoč plesala tudi pri folklornih skupinah na Cvenu inv Ivanjkovcih, se ne tako daleč nazaj aktivno ukvarjala s poezijo (in za to prejela tudiuradna priznanja), je tam, kjer se dogaja, a tega nikoli ne boste videli. Zato pa vidi onaveč, kot je oko sposobno prenesti. Po odgovorih sodeč Katja ljubi spontani tok življenja.Filip Draković (1991 …)… visokorasli Sobočan »s Stare«, ki gaje širša javnost spoznala 17. julija natekmi zgodovinske vrnitve Mure v elitnonogometno druščino. Tok dogodkov muje dal priložnost, ki jo je izkoristil z obemarokama. Dobesedno! Nogometni vratarz značilno irokezo je bil izbran v idealnoenajsterico. Pohvale vreden je tudi njegovtrud, da ne zanemarja izobrazbe. Pomaturi na ljutomerski gimnaziji se je lotilše študija kemije v Ljubljani.1. Predstavi ga ...Sem prilagodljiv človek, znajdem se v vsaki situaciji. Iz vsakepa rada potegnem tudi nekaj užitka za svojo dušo. Se pravi, dazdružujem delo in užitek. Zasebno mi veliko pomeni okolje, vkaterem živim. V njem se moram dobro počutiti, saj veliko delaopravim tudi doma za delovno mizo ali na terasi, ki je že skorajprava džungla (pohvalim se lahko z bambusi, palmami, jasminom,velikim paradižnikom in celo s sadnim drevjem, da ne omenjamvseh cvetočih manjših rastlinic in začimbnic). Narava mi velikopomeni, vendar trenutno uživam življenje v mestu. Moje mnenje inizkušnje so, da se notranja sreča vidi tudi navzven. Kar ne moremverjeti, koliko pozitivnega prinese pozitivno razmišljanje. Menim,da je treba biti zadovoljen z vsako situacijo in se seveda potruditi,da sam narediš iz nje nekaj boljšega. Ker na žalost je tako, da ko sina tleh, ti le redko kdo pomaga. Pomembno je verjeti, da nasmehdela čudeže. Pa še zastonj je. Menim, da so v osnovi ljudje dobri.Vendar ne zaupam vsem, saj so me v življenju že večkrat razočarali.Zato se v vseh situacijah držim ideje »malo, ampak dobro«.2. Se ti mladostne sanje o poklicni karieri uresničujejo oziromaimaš občutek, da si na pravi poti?Nekako si nikoli nisem postavljala življenjskih ciljev. Vednosem se prepustila trenutkom. Ni mi težko opravljati različno delo.Izhajam iz družinskega podjetja, kjer smo sodelovali vsi družinskičlani in smo bili vedno požrtvovalni za skupno dobro. Res pa je,da se nisem ravno videla doma. Hotela sem neke nove izzive inpriložnost je nanesla, da sem se odpravila v Ljubljano, mesto, ki mije zelo všeč. Je dovolj veliko in dovolj majhno, pa tudi od doma nipreveč oddaljeno. Med študijem sem se začela ljubiteljsko ukvarjatis fotografijo in priložnost je nanesla, da je hobi postal delo za preživetjein postala sem tudi sam svoj podjetnik. Delo, ki ga trenutnoopravljam, mi je v užitek: sem v lepem mestu, uživam v velikokulture in glasbe in imam okoli sebe veliko zanimivih ljudi.3. Kaj bereš, prebiraš, poslušaš, gledaš …Na moji nočni polici je trenutno knjiga Salmana Rushdieja Otrocipolnoči. Je iz zbirke 50 knjig, ki sem ji kupila med študijem in jih šenisem vseh prebrala. Moj cilj je »dokončati« celotno zbirko knjig.Zanimivo mi je prebirati različne stile pisanja. Iz otroštva so mi vspominu knjige iz zbirke Baletni copatki. Iz zbirke mojih najljubšihpa moram omeniti Botra in Prešernove Poezije – so zelo melodičnein me spravijo v dobro voljo. Ne maram pa ljubezenskih romanovo princih na belem konju. Zdi se mi, da preveč poneumljajo ženskeupe o moških. Enako pri filmih. Ogledam si ogromno filmov različnihžanrov (ne maram znanstvene fantastike). Menim, da se daiz filmov veliko naučiti, če se zavedamo, da so le filmi. Med mojenajljubše se uvrščata Amelie in Forrest Gump.Glede glasbe nisem preveč izbirčna. Seveda pa je določena glasbaza določene trenutke. Moje uho prenese vse od klasike do houseglasbe, večinoma poslušam popularno glasbo.4. Kako sprejemaš zmago in kako preneseš poraz?V življenju nas vsak dan spremljajo neke zmage in porazi. Enibolj pomembni od drugih. Z leti sem se naučila poraze sprejematiz bolj dvignjeno glavo, saj za vsakim slabim dnem pride zopet kakdober dan.5. Kdo so tvoji prijatelji in kako neguješ odnose z njimi?Ljudje, ki me najbolj poznajo in so mi največ pomagali v življenju,so moji starši. Na njih se vedno lahko obrnem s kakršnim koliproblemom. Okoli sebe imam sicer veliko ljudi, a le nekaj pravihprijateljev, četudi se z nekaterimi srečam redkeje zaradi dela alilokacije. Pomembno je večkrat spiti skupaj kako kavo ali nazdravitis kozarčkom vina in si vzeti nekaj časa za pogovor, četudi gre le zaizmenjavo novosti v življenju. Pomembno je ločiti znance, kolegein prijatelje. Veliko mi pomeni prijateljica, s katero si obojestranskostojiva ob strani ob vseh življenjskih dogodkih. Skupaj se druživaob kavi, večernih izhodih in pohodih v naravi.6. 5-krat najljubše?- Barva: se spreminja s časom, ta hip je moja najljubša rdeča,predvsem v temnejših tonih,- dan v tednu: četrtek, ne vem, zakaj, ampak takrat sem navadnonajboljše volje,- blagovna znamka: odvisno za kaj, določene stvari morajo bitiblagovne znamke, nekatere pa so žal nedosegljive,- pijača: vino, saj sem Prlekinja !- cvet: kala, jasmin in sončnica.7. Svinjsko vroče poletje ali mrzel zimski dan? Zakaj eno alidrugo?Če moram izbirati med poletjem in zimo, bi zagotovo izbralapoletje. Ne samo to, da imam rojstni dan poleti, veliko boljše je bitimanj oblečen, je bolj privlačno kot v debelih oblačilih, v katerihse komaj premikaš. Sicer pa mi je bolj všeč pomlad, ko se naravaprebuja in ima lepe sveže barve, temperature so znosnejše, sončekvabljiv. Jesen je sicer lepo obarvana, vendar me navdaja z žalostjo,da za njo prehitro pridejo zima in nizke temperature.8. Tvoje sanjske počitnice in tvoje še neuresničeno potovanje?Vedno sem si želela v Avstralijo. Tam imam tudi daljne sorodnike.Precej se mi zdi podobna Sloveniji. Z leti je ta želja maloobledela. Danes me bolj privlači sever v svojimi gradovi in obilozelene barve. Že nekaj časa pa si želim na potovanje »back pack«,z nahrbtnikom, vseeno kam. Nujno izvedljivo pa je spomladanskopotovanje z motorjem v Toskano. Sanjske počitnice? Hm, zagotovokje ob morju, brez turistov in v dobri družbi.9. Pregovor pravi, da prva ljubezen nikoli ne zarjavi …Vsaka oseba, v katero se zaljubiš, ti vedno ostane simpatičnain se je večno spominjaš. Sicer zase ne bi trdila, da bi se lahkoznova zaljubila v prvega fanta, ob katerem sem čutila metuljčkev trebuhu.10. Zakaj ljudje padejo v nezavest, ko zagledajo kri? Si ti mednjimi?Kri? Hmmm, nimam nobenega posebnega odnosa do krvi,nikoli nisem veliko razmišljala o njej. Če mi kje »vzamejo« kri,pa raje gledam vstran, saj mi ni všeč pogled zbadanja igel v mojetelo. Mogoče gre pri omedlevanju ljudi za neko določeno strahospoštovanje,saj je kri nujna za življenje in je velikokrat povezanas smrtjo in bolečino.1. Predstavi ga …Uživam v tem, kar delam.Nasploh sem predan športu.Praktično se moje življenjevrti okrog športa. Če bi imelveč časa, bi zagotovo obiskaltudi več koncertov. Zaradi šolein nogometa, ki sem ju do zdajvedno uspel usklajevati, pa semse moral odreči tudi kakšnimdrugim stvarem. V prostemčasu poslušam glasbo, pogledamkakšen film oziroma gremkam s prijatelji.2. Se ti mladostne sanje opoklicni karieri uresničujejooziroma imaš občutek,da si na pravi poti?Zdi se mi, da se moje sanje onogometni karieri premikajo vpravo smer, saj sem kot mladigralec že dobil priložnost,upam, da bo teh priložnostičim več, da se bom lahko dokazalin uveljavil kot poklicninogometaš.3. Kaj bereš, prebiraš, poslušaš,gledaš …Rad poslušam glasbo in gledamfilme, poslušam predvsempank in rok glasbo. Bende, kotso Blink 182, Exploited, LinkinPark in tako dalje. Med filmi panajvečkrat pogledam kakšentriler.4. Kako sprejemaš zmago inkako preneseš poraz?V obeh primerih so prisotneemocije, ampak se te emociječez čas umirijo in komaj takratvidim pravi dosežek. V športuje pač tako, da včasih zmagaš,drugič pa izgubiš, zato je vsakporaz treba sprejeti športnoin se osredotočiti na naslednjotekmo.5. Kdo so tvoji prijateljiin kako neguješ odnose znjimi?Prijatelji so moji soigralci terzdajšnji in nekdanji sošolci indrugi prijatelji, ki sem jih spoznal.Mislim, da je dobro imetiveliko prijateljev, saj ti lahkopomagajo v stiski. Odnose sprijatelji pa ohranjam tako, dase družimo in občasno gremona pijačo ali kam drugam.6. 5-krat najljubše?- Barva: rdeča,- dan v tednu: nedelja,- blagovna znamka: nobenaposebej,- pijača: oaza,- cvet: vrtnica.7. Svinjsko vroče poletje alimrzel zimski dan? Zakajeno ali drugo?Oboje je dobro, saj mi včasihprija, da je vroče, da sem lahkona morju, se kopam in uživam.Všeč pa mi je tudi zima, ker sev prostem času ukvarjam tudi zdeskanjem na snegu. Tako lahkohladne razmere izkoristimtudi za ta hobi.8. Tvoje sanjske počitnicein tvoje še neuresničenopotovanje?Destinacija potovanja nitako pomembna, saj sem mnenja,da se v pravi družbi lahkoimaš lepo, kjer koli si. Vendarbi še rad šel na počitnice kamv Grčijo.9. Pregovor pravi, da prvaljubezen nikoli ne zarjavi …Tisto prvo uresničeno oziromaneuresničeno ljubezensi vsak zapomni, saj je prva inse ti najbolj vtisne v spomin,je pa ta ljubezen običajno votroškem času in nam obujaspomin na mlada leta.10. Zakaj ljudje padejo vnezavest, ko zagledajo kri?Si ti med njimi?Jaz ne padem v nezavest, kovidim kri. Moje mnenje pa je,da je to v povezano s strahom.S psiho človeka.

p en8 julij 2011 32LegendeFerdo Godina(17. 10. 1912–14. 7. 1994)»Sledove svojega življenjaZlahka verjamemo v izpisanepodobe, zlahka verjamemov svet, ki zaznamuje pisateljevmikrokozmos. Nebo nad Prekmurjemje mnogokrat kotsvet podob. Tudi takrat, ko sega pisateljska roka še ni nitidotaknila. Mimoidoči preučevalci,ki se čutijo posvečene zapodajanje resnice, vidijo zgoljravnice in mamke v črnini, kikrožijo po rožnem vencu, nostalgijo,žalost in melanholijo.Ne pozabijo omeniti neredkih»primerkov«, ki so si v nedeljodali zaigrati melodijo Belanedelja in s tem oznanili, dajih naslednjo nedeljo ne bo večmed živimi. Ravnico opažajo – ssamozaverovano obsesijo – tudipri tistih piscih, pri katerih tazaniha med bregove, sevedamagične in nemirne. Vendarpa se s Ferdom Godino zaressrečujejo na točki obzorja, ki sestika z ravnico, čeprav se ga neda najti zmeraj samo tam.Ko ste siti stereotipov oprekmurski pokrajini, slecitenašo bosonogo deklico cvetočihlic in s pšeničnimi kitkamiv prosojni tančici, ki se zbuja z1971, Ferdo Godina s hčerko Tončko. Tončka Godina sespominja: »Trta okrog hiše je bogato rodila in trgatev je bilavsako leto pomemben dogodek. Grozdje se je spremenilo vgrozdni sok, ki je bil očetova priljubljena pijača.«meglico v jutro nad Muro. Odvrzitemasko, Ferdo Godina bi bilponosen na vas. Sam je s svojihliterarnih likov maske snel.Nekoč je bilo izobraževanjerezervirano predvsem za bogatein izjemne. Ferdo Godinaje bil eden izmed tistih redkihposameznikov, ki so si s svojimprizadevnim umom izborili nadaljnješolanje. Maturiral je nagimnaziji v Mariboru, nato se jeodločil za študij prava, vendarga je vleklo drugam. Pravo je zamenjalza Justicijo v pravičnostiživljenja in, predvsem, vabilasta ga gledališče in pisanje.Že v gimnazijskem času somu objavljali literarna besedila,in sicer pod psevdonimomBistrički Ferdo. Že takrat je bilojasno, da se bo zapisal umetnostiali, če želite, kulturi, katereni spodbujal samo v samemsebi, temveč si je prizadevalza kulturniško življenje na podeželjukot član Akademskegaagrarnega društva Njiva in Zvezedruštev kmečkih fantov in deklet.Prekmurske vasi so takrat šeživele neko drugo življenje –skupnosti in povezanosti. Pripostavljanju gledaliških igerna vasi je sodeloval kot pisecbesedil in režiser.Uredniško pot je začel prisrednješolskem sokolskem glasiluMladi Prekmurec, v letih povojni je postal urednik Novegačasa. Kot urednik Najdihojcein Mlade njive pri Ljubljanskemdnevniku je spodbujal mladeliterate. Otroške poezije takratpri nas tako rekoč sploh ni bilo,zato je bila priloga Najdihojca,ki je spodbujala pesnjenje zaotroke, več kot dobrodošla.Godina se je z urednikovanjemukvarjal tudi pri založbahSlovenski knjižni zavod inSlovenska matica. Uprizoritvenidel umetnosti pa je spoznal kotdramaturg Triglav filma.Privlačila sta ga svoboda inpravica, ki prav tako odmevataiz njegovih literarnih vrstic, obkaterih lahko spregovorimo ozabrisani meji med fikcijo inresničnostjo. Pravičniški odnosdo življenja je dobil od svojihstaršev: »K moralni in intimniprizadetosti v odnosu do življenjasta otroke v naši družininavajala mati in oče. Učila stanas od mladih nog, kako moramospoštovati in ceniti vse,kar je pošteno, kar ne povzročakrivice in bolečin drugim.Posebno se spominjam, kakostrogo sta nas učila pojmovatisvoj odnos do življenja, in sicerbrez zvijač in laži.« (BrankoHofman: Pogovori s slovenskimipisatelji, 1978).Godinova družina je bila enaizmed naprednejših. V času, koBistrice še niso imele šole, soGodinovi odstopili prostor vsvoji hiši učnemu hramu. Kasnejeje Ferdo Godina mnogosodeloval z bistriško osnovnošolo in ji veliko pomagal.»Kdo pa ne bi bil vesel, čevidi, da toliko ljudi najdev njegovem delu koščeksamega sebe? Ko gre knjigamed bralce, je z njo tako kakorz reko, ki je prestopilabregove. Nad njo ni mogočedobiti oblasti.«Pričujoče misli Ferda Godine,ki se navezujejo na moč literature,so iz intervjuja z BrankomHofmanom (Pogovori s slovenskimipisatelji, 1978). Literarnodelo je odmevno, ko na nekinačin razburi javnost, bodisi vpozitivnem ali negativnem smislu.Nekaj podobnega je nekočizrekel tudi pisatelj sam.Delo prav tako »razburi«,če se literarnih likov oprimejoljudje, ki se v njih prepoznajoin se čutijo identične pisateljskemukonstruktu. Tako seje menda našlo v avtorjevemromanesknem prvencu Beletulpike (1945) kar nekaj Rahel,pa vendar nobena izmed njihni bila »prava«. Upodobitev likamladega judovskega dekleta, kise spusti v ljubezensko razmerjes katoliškim duhovnikom,temelji na ljubezni avtorja dolastne žene.»Brez nje si življenja nemorem predstavljati. Čevzamete človeštvu knjigo,ga bolj ne bi mogli oropati.Oropati za radost, za žalost,za srečo.«V intervjuju s Štefanom Smejemza Vestnik je Godina oliteraturi spregovoril kot o nekevrste terapiji duha: »Nekakoživim s svojimi liki. Včasih secelo pogovarjam z njimi. To jenekakšna katarza.«Pozorno je opazoval življenjaljudi in iz njih črpal detajle, nedostopnenedovzetnemu očesu.Shranjeval jih je v predalčke vglavi, da so se kot boginje rojevalina varno, v zgodbe. Sevedašele, ko je bil čas za to in sopisateljeve misli dozorele. Zatoje o pisanju in pisateljevanjuzmotno razmišljati kot o trenutkunavdiha, za katerega nipotrebno trdega dela. Pisateljbije boj s samim seboj, to somuke izbiranja in muke čakanjana pravi glas. V prenesenempomenu je pisateljevanje lovna besede.Prvobitna oblika lova je Godinoprav tako pritegnila. Njegovnečak Edvard Jakšič se spominja,da je v repi našel spečegazajca in tekel stricu povedat oodkritju in da naj zajca ustreli.Vendar mu je stric pojasnil, dase spečemu zajcu to ne smestoriti. Povedal mu je, naj gaprebudi. Zajec je od presenečenjaskočil visoko v zrak, natoje stric ustrelil za njim, a je bilzajec prehiter. Narava je Godinirabila predvsem kot opazovalnica,v kateri je zmeraj odkrilkaj vrednega za pisanje.Pisateljeva hčerka TončkaGodina se spominja, da se je očez lovom in svetom živali srečevalpredvsem v Murskem logu vdružbi svojega sorodnika TončkaGonze – logarja. »Skupaj staveliko hodila po gozdnih poteh,se pogovarjala o svojem delu,ki je bilo sicer zelo različno, pavendar sta imela v različnostiveliko skupnega. Tonček muje znal tako zanimivo in živopripovedovati o dogodivščinahz živalmi, da je oče marsikateridogodek vpletel v svoje zgodbeza otroke. Ena od takih zgodbje na primer Siničke v škornju.Marsikdaj sta hodila bolj čakatin opazovat živali kot pa lovit.«Pojasnjuje še, da sta bila oče inlogar velika prijatelja. Z družinoGodina je preživljal marsikaterezimske in poletne počitnicev Murskem logu v logarnici,Na hiši, ki je menda še danes prav taka, kot jo je postavil pisatelj, je župan občine Črenšovcileta 2003 odkril spominsko ploščo. Prireditev je popestrilo Kulturno društvo Ferda Godine, kideluje že skoraj trideset let.ko še ni stala njihova hišica vLožiču.Ferdo Godina se je rad sprehajalpo nasipih ob Muri, v gradnjokaterih je vložil veliko truda.»Domačini vedo povedati,da so ga kar pogrešali, če ga obpopoldnevih niso videvali, kakose sprehaja po svoji utečeni potido mosta na Gornji Bistrici. Koni več hodil v redno službo, jelahko več časa preživel v Ložiču,kjer si je postavil hišico na robuvasi. Tam je tudi najlaže našelnotranji mir za ustvarjanje.Zgodnja jutra so bila tisti deldneva, ko je najlaže pisal,« poveTončka Godina.»Življenje nikomur ne prizanaša.Ne starejšim in pravtako ne otrokom.«Obstaja teorija, da vsak avtor,ki piše mladinsko književnost,piše iz otroštva v sebi. Godina topočne zavedno. Trojica junakoviz dela Sezidala si bova hišico(1974), za katero je prejel Levstikovonagrado, je resnična. Edenizmed njih je pisatelj sam.Otroci ob pravljicah doživljajosvoj lastni, ritualni proces iniciacije.Ob Godinovih povestihso odraščali, zoreli, odraslimpa so zgodbe iz prekmurskenarave in življenja obudile spominna že pozabljeno obdobjenadete nedolžnosti.Otroštvo je mnogokrat nanenavaden način zvezano ssmrtjo. Gre za način simbolnesmrti – samo z umiranjemotroštva se prestopi v življenjeodraslih – ali za strah pred dejansko.Godino so kot otrokamed prvo svetovno vojno skupajz mlajšim bratom in očetommadžarski vojaki namenilismrti, vendar sta se dva bratanekemu poročniku zasmilila.Takrat ju je rešilo otroštvo, zavoljokaterega jima je pripadlaimuniteta.Otroštvo je prav tako zvezanos simboličnimi prehajanji izrealnosti v domišljijo. Odhajanjeotroštva je v književnostiprevečkrat idealizirano, a v Godinovemprimeru ni tako. Ni bileden izmed tistih pedagogov –če ga smem tako imenovati –, kiso v dela za mladino zakrinkalimoralne nauke ali svarili s kazalcem.V pismu Berti Golob oknjigi Sezidala si bova hišico pišetakole: »Ko sem pisal to knjigo,sem se trudil, da bi otroku orisalobe plati življenja, sončno inmanj sončno. Ob tem sem seizogibal, kolikor sem mogel,da bi otroku delil nauke in mupridigal. Preveč sem trpel, zatovem, da življenje nikomur neprizanaša. Ne starejšim in pravtako ne otrokom. Kaj bi gazato lepšal« (Berta Golob: Srceustvarja, roka piše. Mladinskaknjiga, 1983).Pisatelji in pesniki so včasihobiskovali otroke po šolah inob koncu delili tudi podpise.Sama sem imela za te veličastnepodpise prav posebno knjižico.Spomnim se, da je bil za nasotroke pisateljski ali pesniškiobisk izjemen doživljaj, čepravje bilo to v času mojega otroštvaže v zamiranju.Ferdo Godina je obiskalmnoge šole in z veliko radostjonamenjal čas otrokom. Govoriljim je o svojem otroštvu, otrocipa so ga razveseljevali z branjemnjegovih del in s podarjanjemizdelkov, ki so jih narediliposebej zanj. Mladim bralcemje najraje pripovedoval »tisto,o čemer me sprašujejo. Iz prveroke bi radi spoznali junake izmojih knjig. Jaz pa sprašujemnje, kako so doživljali mojejunake ob branju. Tako so tirazgovori zame ponavadi pravoodkritje« (Berta Golob: Srceustvarja, roka piše. Mladinskaknjiga, 1983).»Ali ni prav zdaj prišel zamečas belih tulpik? Ali ne bodoprav v tem trenutku poseglev moje življenje?«Pričujoči citat je iz romanaBele tulpike (1945), širšemukrogu bralcev verjetno najboljznanega dela Ferda Godine,ki govori o nemožni ljubeznikatoliškega duhovnika. V romanusta tako detabuiziranamotiv duhovnika, ki se spustiv ljubezensko razmerje z žen-1981, Ferdo in Zora Godina z vnuki Črtom, Išo, Igorjem in Andrejem. Fotografija je nastala nanedeljskem izletu.

10 julij 2011 pen34Felix Kovačič – Örebro, ŠvedskaKraljevina Švedska je poleg Nemčije inŠvice država, v kateri živi največ slovenskihizseljencev. S trebuhom za kruhomso na Švedsko odhajali predvsem po koncudruge svetovne vojne, v šestdesetih in sedemdesetihletih. Danes je na Švedskempribližno pet tisoč slovenskih izseljencev,splošno znano pa je, da petina švedskegaprebivalstva (Švedska ima 9,4 milijona prebivalcev)prihaja iz drugih držav.Kot ena izmed skandinavskih držav, kjerje podnebje dokaj hladno, me Švedskanikoli ni posebej pritegnila. Vse doklernisem spoznala Felixa Kovačiča in njegovedružine, sem bila mnenja, da so Švedihladni, nedostopni in vase zaprti. Ko semz njihovo pomočjo odkrivala lepote inznačilnosti Švedske, sem ugotovila, da jeto država čudovitih in izjemnih naravnihlepot, prijaznih in gostoljubnih ljudi terzanimive zgodovine, tradicije in običajev.Švedska je veliko več kot ABBA, Volvo, IKEAin Nobelova nagrada.Felix Kovačič prihaja iz Logarovec inživi na Švedskem že več kot štirideset let.Skupaj z mamo Frančiško in očetom Janezomter mlajšim bratom Borisom se je naŠvedsko preselil leta 1968, ko je bil star trileta. Vzrok za odločitev, da se preselijo, jetičal predvsem v očetovi službi in razmerahv takratni državi Jugoslaviji. Oče je bilpolicist, zaradi česar je bil le malo doma, inodnosi s Felixovo mamo so se spričo tegazačeli krhati. Ker je bilo v Jugoslaviji težkoizstopiti iz policijskih vrst, se je oče odločil,da bo za vso družino najbolje, če se preselijov drugo državo, kjer bi si ustvarili povsemnovo življenje. Felixov oče Janez je izbiralmed Avstrijo, Nemčijo, Avstralijo, Kanado inŠvedsko. Avstrija in Nemčija sta bili preblizuin bi se najverjetneje kmalu vrnil v Jugoslavijo,Avstralija in Kanada sta bili predaleč inbi redko lahko obiskoval domačo Prlekijo,tako je ostala le še Švedska. Vendar pa seJanez ni mogel navaditi na novo okolje,druge ljudi in nov način življenja. Felixpravi, da je bil pravi Prlek z dušo in srcem,ki drugje kot v Prlekiji ni mogel biti srečen.Po dobrem letu se je vrnil v domače kraje,mama Frančiška pa je s sinovoma ostalana Švedskem.Slovenščina težja od švedščineFelix oziroma Srečko, kot ga kličejo prijateljiin sorodniki v Prlekiji, danes skupajs svojo družino, ženo Carino ter hčerkamaIsabello in Emilio, živi v mestu Örebro, zakaterega pravijo, da leži v srcu Švedske. Odšvedske prestolnice, Stockholma, je Örebrooddaljen dvesto kilometrov in je s približno135 tisoč prebivalci sedmo največje mestona Švedskem. Mesto je znano predvsempo prečudovitem gradu iz 13. stoletja in pojezeru Hjälmaren, ki je četrto največje naŠvedskem.Čeprav živi Felix na Švedskem že dobrihštirideset let, na svoje prleške korenine nipozabil in o njih pripoveduje z ljubeznijo inponosom. Slovensko govori precej dobro,čeprav mu vmes uide kakšna srbohrvaškabeseda, ki mu je ostala še iz časov nekdanjejugoslovanske države. Z materjo govori vslovenščini, pa tudi z bratom, čeprav greBorisu slovensko težje z jezika. Felixovažena Carina in hčerki slovensko, na žalost,ne govorijo. Na vprašanje, zakaj ne, Felixodgovarja, da žena nekoč ni imela zanimanjaza slovenščino in zato tudi hčerk nistaučila, hkrati pa dodaja, da je slovenščinazaradi svoje slovnice zagotovo težja odšvedščine. Felix je najin pogovor svojimtrem ženskam ves čas sproti prevajal inZ leti ga vse boljvleče nazajv rodno PrlekijoFelix Kovačič – Prlek za vednoFelixovi ženi Carini in hčerkama Emili in Isabelli se zdi slovenščina veliko težja od švedščine,zato se je niso naučile. Pregovor pa pravi, da nikoli ni prepozno …prav zanimivo jih je bilo poslušati, čepravmoram priznati, da nikakor nisem moglaugotoviti, katera beseda kaj pomeni. Kosem jim to povedala, so me v smehu naučilidvojega: fika – beseda, ki je ne gre prevestiv slovenščino, saj pomeni tipični švedskiodmor za kavo (kava in druženje) in jag älskardig – rad te imam (besede, ki zagotovosodijo med tiste, ki nas najbolj zanimajo, kose učimo tujega jezika).Zares srečen le v PrlekijiKakšno je življenje na Švedskem? Švedskaje država blaginje – nizka stopnja brezposelnosti,visoka socialna varnost vseh prebivalcevter močno in stabilno gospodarstvo (zdise tako daleč od Slovenije). Iz tega razloga ježivljenje tukaj dobro in lagodno, pravi Felix,a takoj doda, da tudi nekoliko preveč mirnozanj. Ta mirnost ustrezata njegovi materiin bratu, sam pa ima raje tisto živost inpestrost življenja, ki je značilna za Prlekijo.Ljudje na Švedskem so marljivi, ustrežljivi,delavni in skromni ter zelo športnega duha.So pa po Felixovih besedah tudi velikobolj mirni kot Prleki, kar je za Felixa šedodaten razlog, da se rad vrača v Prlekijo.Na vprašanje, koliko mu pomeni Prlekijaglede na to, da je tukaj preživel le prva trileta svojega življenja, odgovori, da je le vPrlekiji zares srečen. Razmišlja o tem, dabi se vrnil v Slovenijo? V smehu odgovarja,da ga v Prlekijo močno vleče in starejši je,bolj in več o tem razmišlja. Na srečo pa muposlovno sodelovanje s Pečjakom omogoča,da se vrača večkrat, kot bi se sicer.Slovenijo obišče trikrat do štirikrat letno.Felix se zadnja leta ukvarja s prodajo intrženjem Pečjakovih dobrot, pred tem pa jeimel svojo gostilno. Zanima me, ali se takopogosto vračata tudi njegova mama in brat,pa pravi, da ne. Mama Frančiška Slovenijoobišče približno vsaka štiri leta, čeprav jozadnja leta vedno manj vleče nazaj v rodnekraje. S Prlekijo je manj povezan tudi bratBoris, saj je bil ob njihovem odhodu star leleto in pol in na Slovenijo praktično nimanobenih spominov.V Emili veliko dedka JanezaMed opazovanjem Felixovih hčerk ugotovim,da je starejša Isabella veliko mirnejša,mlajša Emilia pa navihana in zgovorna.Felixa vprašam, koliko »prleškega« imata vsebi. Pravi, da Isabella in Emilia Prlekije šene poznata dovolj, saj sta do zdaj Slovenijoobiskali le dvakrat, hkrati pa doda, s ponosomv glasu, da pa je Emilia »celi dedekJanez«. »Na Švedskem ves čas sprašuje, kdajbomo spet šli v Prlekijo,« pripoveduje Felix.Ko sta bili majhni, sta obe imeli le maminpriimek Holmberg, zato je Felixa zelo ganiloin navdalo s ponosom, ko sta se najprejIsabella, nato pa še Emilia odločili, da bostauporabljali oba priimka. Tako sta danes uradnoIsabella in Emilia Kovacic Holmberg.In kaj je tisto, kar je njegovim ženskam vPrlekiji najbolj všeč? »Ljudje – ker so odprti,prijazni in topli, čeprav niso navdušene nadslovenskim načinom pripravljanja hrane,«odgovarja Felix in razloži, da je hrana v Prlekijiv primerjavi s švedsko precej »suha«.Na Švedskem k vsaki hrani jedo sladko inmastno omako, med švedskimi jedmi paslovijo smorgåsbord (slastni narezki in prigrizki),baltski slanik, grahova juha, mesnekroglice in palačinke. Felixova najljubšaprleška jed je »oljeva govedina«. Prleki kotveliki ljubitelji vina bi se težko sprijaznili sstrogo omejitvijo alkoholnih pijač, ki veljana Švedskem. V trgovinah prodajajo alkoholnepijače, ki vsebujejo manj kot 3,5 odstotkaalkohola, alkoholne pijače z več kot3,5 odstotka alkohola pa je mogoče kupitile v t. i. trgovinah systembolaget, ki so v lastidržave. Je pa švedska pijača vodka.Praznik najkrajše noči v letuZanima me, kaj je tisto, kar si mora turistna Švedskem obvezno ogledati. Felix pravi,da zagotovo Stockholm z jezeri. Mimogrede,Stockholm je sestavljen iz 14 otokov. Za turisteje vsekakor zanimivo tudi praznovanjekresne noči ali midsommargarden. Gre zatradicionalni švedski praznik, s katerim slavijonajdaljši dan v letu. Vedno je na petekmed 19. in 25. junijem in za Švede pomenizačetek poletnih počitnic. Na ta dan postavljajotudi mlaje, legenda pa pravi, da je točarobna noč, ko naj bi duhovi narave prišli včloveško družbo. Švedska dekleta naberejona večer praznovanja sedem različnih travniškihrož in jih nato položijo pod vzglavnikv upanju, da bodo sanjala o svojem bodočemmožu. Praznovanje solsticija je nekajposebnega predvsem na severu Švedske,kjer sonce praktično ne zaide vse od koncamaja do začetka avgusta – gre za pojav, kise imenuje polnočno sonce.Felixu in njegovi družini me je uspelonavdušiti nad Švedsko. Zdi se, da prečudovitanarava deluje prav umirjeno na ljudi,ki tam živijo. In zato je še toliko bolj zanimivoopazovati, kako se s to umirjenostjozlije zgovorna, temperamentna in živahnaprleška duša. Ker Felix zagotovo je prleškaduša.Maja Klemenčič

35 p enSpet je dišalo kot nekoč v Gostilni pri Lizijulij 2011 11Na Hotizi so vedno dobre ribe na miziPri pripravi in izvedbi tridnevne prireditve je sodelovalo več kot 250 krajanovNa prireditvenem prostoruv središču Hotize, ki gakrajani imenujejo Nogača, jeletos že petnajstič na prireditviHotiški ribiški dnevi tri dni dišalopo ribah na hotiški način.Organizatorji sicer ne želijoizdati, zakaj ribe, ki jih pripravijona Hotizi, tako dišijo inimajo tako dober okus, priznavajopa, da je skrivnost vnjihovi pripravi in začimbah,ki jih dodajo. Med tistimi, kisodelujejo pri pripravi rib, jeDušan Hozjan, ki pravi, da sose tudi njihovi predniki vednopotrudili, da bi ribe, ki so jihnalovili v Muri in okoliškihgramoznicah, na mizi čim boljdišale: »Pri organizaciji prireditvesodelujem od začetka, ko šenismo pričakovali, da bodo ribena hotiški način in naša prireditevsploh privabile tolikoobiskovalcev od blizu in daleč.Pri pripravi rib že petnajst letsodeluje skoraj ista ekipa, obpotrebi po večjih količinah ribpa se nam vsako leto pridružiše kdo. Po petnajstih letih smotako postali prava uigranaekipa, ki si razdeli delo tako,da vse teče brez težav in darib na prireditvi ne zmanjka.Sam sodelujem pri čiščenjurib, njihovi pripravi, peki, če jetreba, pa jih tudi delim obiskovalcem.Pri tej prireditvi se vidi,da krajani »držimo skupaj« inda se trudimo nekaj narediti zanaš kraj.«Pravi, da imajo prvi sestanekobičajno že januarja, pripravena peko rib in drugih domačihjedi pa se začnejo kak tedenpred prireditvijo.Tudi Erika Gjerkeš je v ekipi,ki pripravlja ribe, na prireditvipa sestavlja in deli porcije.Pravi, da so odlična ekipa, kise zelo dobro razume, in davezi, ki nastajajo ob pripraviprireditev, ostanejo tudi pozneje:»Veseli nas, da ljudje radipridejo na našo prireditev inda jih je vsako leto več ter daodhajajo zadovoljni z ribami,ki so jih jedli, in z zabavo, kismo jo pripravili. Tudi samaže petnajst let sodelujem naprireditvi, na kateri sodelujevsa vas. Pri tem se tudi spodbujamoin vsi delamo z veseljem.Ponosni smo, če se sliši kajpozitivnega o našem kraju inda k nam prihajajo tudi ljudje zGoričkega in iz bolj oddaljenihkrajev ter da se naslednje letospet vračajo.«Pri izvedbi prireditve sodelujetudi veliko mladih, ki boljskrbijo za to, da obiskovalciniso žejni. Sandra Hozjan kotpredsednica Kulturnega društvaHotiza skrbi tudi za etnokulturniprogram, v kateremso letos sodelovali ob šolarjihvelikopolanske osnovne šolein otrocih iz hotiškega vrtcaše pevska zbora iz Turniščain Hotize, Urška in Jure pa stazapela himno hotiških ribiškihdni. Organizirali so tudi mednarodnolikovno razstavo inlikovno kolonijo, na kateri sosodelovali slikarji iz Prekmurjain Medžimurja. »Pri pripraviprireditve se trudimo, da bi seobiskovalci pri nas čim boljepočutili, kar nas tudi spod-Večji del ekipe, ki pripravlja in peče ribe, je to letos počel že petnajstič.Na prireditvi sodelujejo vse generacije Hotižanov, od najstarejših do najmlajših.buja, da naslednje leto še kajdodamo. Tako smo letos meddrugim vključili še vožnjo s konjiin kočijo po Halasovi križnipoti. Naše delo je prostovoljno,pri tem pa je pomembno tudi,da nas Stanko Gjerkeš pri temzelo dobro motivira. Tudi samaimam zelo rada ribe na hotiškinačin,« pove Hozjanova.Na prireditvi so nastopiliznani domači in tuji glasbeniki,med njimi tudi finalistka oddajeSlovenija ima talent IrenaDjukič iz Gaberja. Organiziraliso še srečanje Hotižanov, kine živijo več na Hotizi, na prireditevjih je prišlo okrog stopetdeset. Pripravili pa so tudimednarodno srečanje upokojencev,na katerem so se zbraličlani društev upokojencev izVelike Polane, Hotize, Lendavein Svetega Martina na Muri sPrecej obiskovalcev pride tudi iz Murske Sobote, z Goričkega in iz bolj oddaljenih krajev.Hrvaške. Med gosti je bil tudipredsednik Turistične zvezeSlovenije Peter Misja.S prireditvijo se spomnijostoletne tradicije hotiških ribin časov, ko so ljudje v tej vasiob Muri živeli bolj povezani zreko. Organizirajo pa jo tudiDušan Hozjan: »Pri tej prireditvise vidi, da krajani »držimoskupaj« in da se trudimo nekajnarediti za naš kraj.«Erika Gjerkeš: »Veseli nas, daobiskovalci odhajajo zadovoljniz ribami, ki so jih jedli, in zzabavo, ki smo jo pripravili.«Sandra Hozjan: »Vsako letoprireditvi dodamo kaj novega.Tako smo letos med drugimvključili še vožnjo s konji inkočijo po Halasovi križni poti.«v spomin na čas med letoma1903 in 1954, ko je bila na HotiziGostilna pri Lizi, ki je bila zeloznana po odličnih hotiških ribahin geslu: Na Hotizi pri Liziso vedno dobre ribe na mizi.Predsednik organizacijskegaodbora Stanko Gjerkeš je povedal,da so prireditev organiziraličlani Turističnega društvaHotiza z drugimi društvi v vasi,to so nogometni klub, veteranskinogometni klub, gasilskodruštvo in kulturno društvo:»Pri organizaciji prireditve vsakoleto prostovoljno sodelujeveč kot 250 krajanov. Izkupičekod prireditve bomo tudi letosnamenili financiranju društevv vasi, del pa ga bomo namenilitudi za postavitev cvetličnihkorit po vasi, organiziramo patudi izlet. Vsako leto smo izkupičekod prireditve namenili zakaj konkretnega: prekmurskoribiško hišico, igrišče za odbojkona mivki, igrišče za malinogomet in podobno. Trudimose, da bi bil naš kraj čim lepšiin prijetnejši, tako za nas, kiv njem živimo, kakor tudi zaobiskovalce.«Jože Gabor

p enBeograd,12 julij 2011 36Ivanka Klopčič»Vse poti so večno stare …«, pravi Kajetan Kovičv Beli pravljici, in vendar vsako naslednjo potpričakujem z novim žarom. V Beogradu sem bilaprvič leta 1963 kot brigadirka na avtocesti bratstvain enotnosti, potem še nekajkrat in nazadnje letosjunija. Mesto, razpeto med vzhodom in zahodom,hrani številne zgodovinske pečate, najbolj temni soiz zadnje »balkanske vojne« leta 1999.Imeni največjih srbskih mest sta v nekdanji zvezni državizveneli domače, po dvajsetih letih od njenega konca senam zdita daljni, izgubljeni »na hribovitem Balkanu«.Vendar nas z njima ne povezuje le skupna zgodovina,ampak mnoge gospodarske in kulturne vezi, pa tudipovečan turistični obisk Slovencev v Srbiji.Štafetne palice v muzeju 25. maj. »Še pomnite tovariši?« Nosilismo jih do leta 1980 …Kamnite gusle, darilo Titu od »Socialističkog saveza Nikšić«Vožnjo z avtobusom, ki je skupino starejših Pomurcev izdruštev Senior in ljubiteljev Sobote v majskih dneh vozil čezvojvodinsko ravnino, sem si krajšala z branjem Balkanske brvi,zbirko esejev Aleša Debeljaka. Avtor o sebi pravi, da »sodi mednekaj privilegiranih generacij, rojenih in odraslih v Jugoslaviji, kiso bili v domovini, segajoči od Triglava do Vardarja, od Donavedo Alp, deležni mnogokulturnosti, ki nam je sedanja Evropskaskupnost ne zagotavlja.« Tehtno in prizadeto obuja spomin nanekdaj živahne povezave književnikov Jugoslavije. Med balkanskomorijo so mnogi odšli v tujino, ostala je čustvena navezanostna domače kraje in spomin na Danila Kiša, poslednjega jugoslovanskegapisatelja. Po tridesetih letih od Titove smrti se vspominu starejših, ki smo odraščali v Jugoslaviji, ohranja njegov,po Habsburžanih povzet model mirnega sožitja različnih narodov.Namesto ene imamo zdaj sedem držav, nobena se ne morepohvaliti s posebno gospodarsko uspešnostjo. Največji, Srbiji, sev marsičem pozna vojna izkušnja. Nekaj bombardiranih stavbv Beogradu ostaja kot opomin in spomin na »zadnjo balkanskovojno«, draginja in slabo urejena infrastruktura kažeta na nizekosebni in splošni standard. Po odcepitvi Kosova še manjša Srbijasodi med najrevnejše evropske države.DedinjeVrste čakajočih, ki bi v Hiši cvetja radi videli marmorni sarkofags Titovimi posmrtnimi ostanki, ni več. V osemdesetih letihposvečeni kraj si je hkrati z našo skupino ogledovalo le nekajJaponcev. Pred petimi leti smo se planinci na poti v Bolgarijo obgrobu še slikali z vojakom na častni straži, tokrat je bila edinaurada oseba, ki smo jo srečali, prodajalec vstopnic. Trava okrogstavb ni bila pokošena ne tedaj ne zdaj, vodomet ne deluje,cvetja je komaj kaj. V muzeju 25. maj je na ogled zbirka štafets spominskimi fotografijami z množičnega slavja ob dnevumladosti. Med njimi smo našli olimpijca Mira Cerarja – nosilcaštafete l. 1965. V posebni pasaži so shranjena darila voditeljevmnogih dežel; vodnica nam je zaupala, da so dragocenejša izginila.Kam, se ne ve.Z Dedinja smo zavili do Belega dvora, ki je bil vrnjen Karadžordževičevim,in na Bulevar miru, kjer v hiši zanemarjenegavideza stanuje Jovanka Broz. Šele l. 2006 so ji odobrili pokojnino,o zapuščini pravda še teče. Popolnoma drugačna je vila pevskezvezde Cece, zgrajena poleg nogometnega stadiona Crvenezvezde, da bi lahko Arkanovi tekme spremljali kar z domačestrehe! Kajpak smo si stadion, popularno imenovan »Marakana«,ogledali (tribune za 55.538 gledalcev) in stopili tudi v klubskimuzej in trgovino.Cerkev svetega SavePotomec začetnika dinastije Nemanjić se je »pomonašil« inprešel v ljudski spomin kot sv. Sava. Cerkev v njegovo čast gradijože sto let, a še zlepa ne bo končana. Med izvajalci je slovenskopodjetje Marmor Hotavlje, ki opravlja zahtevna kamnoseškadela; ta objekt mu zagotavlja petino letnega prihodka. Notranjostodlikujejo reliefi v marmorju, okna v kupoli in drugi imenitnidetajli. Postavljeni so zasilni ikonostasi, odvija se bogoslužje indelujejo trgovinice s spominki. Stavba, ki sprejme deset tisočljudi, stoji na eni od vzpetin razgibanega beograjskega reliefain je nepogrešljiv del mestne panorame. Pozlačen križ na vrhukupole meri 12 metrov. Zadnja velika slovesnost v njej je potekalaob pogrebu patriarha Pavla.V bližini stoji narodna knjižnica, ob njej kip Karadžordževičaz mečem. Vodil je vstajo zoper Turke, v njegovih časih se je uveljavilsimbolični pomen štirih črk S, ki so vrezane v podstavekspomenika: »Samo sloga Srbina spašava«.KalemegdanBalkan se za Avstrijce začenja na drugi strani Karavank, zaSlovence na hrvaški strani Kolpe. Otomanski imperij je dobršnemudelu polotoka vladal nekaj stoletij. Na obrobju so evropskivladarji, še posebej Habsburžani, gradili utrdbe, ki naj bi odbijaleturške napade in branile dostop do Dunaja. Na odličnigeostrateški točki, nad sotočjem Save in Donave, stoji trdnjavaKalemegdan. S hriba je odličen razgled na reki in glavno mestoSrbije. Sprva ilirski Singidunum na začetku našega štetja zavzamejoRimljani, v 5. stol. ga zažge Atila, v 6. stol. obnovi Justinijan.Ob naselitvi Slovanov se uveljavi ime Beligrad/Beograd. V 13.stol. postane prestolnica Srbije, zatem mejnik med otomanskimvzhodom in Evropo. Skoraj tri stoletja je trajalo turško-avstrijskobojevanje za premoč. Trdnjava se je ves ta čas širila in utrjevala.Ko so Karadžordževe čete osvobodile Beograd in so se l. 1867Turki umaknili, se začne njegov gospodarski vzpon. Ustavil gaje napad Hitlerjevih sil leta 1941, ponovno bombardiranje jedoživel l. 1999 zaradi zloglasne Miloševićeve politike.Kalemegdan je za Beograjčane predvsem park z veliko drevja,cvetja, spomeniki, zgodovinskimi zgradbami in sprehajalnimipotmi. Na razgledni ploščadi ob rimskem vodnjaku stoji visokkip Zmagovalca, golega mladeniča, ki upira pogled proti Sremu.V eni roki ima goloba, v drugi meč, simbola miru in moči. NaSavi zasidrane ladje so namenjene nočnemu življenju, »Ratnoostrvo«, Vojni otok ima videz nenaseljene gozdne samote. Vurbani širjavi prepoznavamo mestne znamenitosti: zeleno kupoloparlamenta, cerkev sv. Save, Ado Ciganlijo, stolpiče NovegaBeograda, bančne velikane …SkadarlijaBolj kot belo je Beograd zeleno mesto. Parki, drevoredi, cvetniotočki in žive meje;kljub za Balkan značilnim smetem je zelenja in sence v izobilju.Skadarlija, najbolj bohemski predel, izstopa tudi s cvetličnimokrasjem. V vsaki hiši je lokal, vsi so z vrtovi odprti na ulico.Barvita dnevna slika zaživi zvečer, ko iz znanih »bašt« Dva Je-Utrjeni gradič, dom, zdaj bojda tudi hišni zapor pevske diveCeceKip zmagovalca na Kalemegdanu202 m visok stolp na Avali,nadomestek l. 1999 uničenegastolpa

37 p enjulij 2011 13Novi Sadlena, Tri šešira, Ima dana … zadiši po dobrotahna žaru in se gostje, ne glede na starost in narodnost,razvnamejo ob glasbi ter z zanesenimpetjem pomagajo tamburašem. S teras donijostare melodije: Zbog jedne crne žene, U tomSomboru … Občutje slovanskega bratstva je vpetju pač najbolj pristno.AvalaGozdnat, od mesta 18 km oddaljen hrib s511 m višine je priljubljena izletniška točka. Vmavzoleju Meštrovičeve marmorno mogočnetemne žene v stiliziranih nošah jugoslovanskihpokrajin že od l. 1938 bdijo nad grobom neznanegajunaka. Na plošči najdemo sveža venca,iz napisa izvemo, da ju poklanja predsednikSrbije Boris Tadić.V primerjavi z Dedinjem je Avala lepše vzdrževanain lepo obiskana. Tudi zaradi razgledovz avalskega stolpa. Med bombardiranjem silNATA je eden od šrapnelov zadel podstavekmavzoleja. Stolp so ponovno postavili v prvotniobliki. Dvigalo nas potegne na vrh, vjasnini se razkrijejo prostranstva Šumadije inVojvodine.Ulica kneza MihajlaImenitna »pešcona« se na enem koncu dotikaTerazij z znanimi hoteli Slavija, Moskva inAlbanija, na drugem se konča pri Kalemegdanu.Široko, ravno, sodobno promenado obdajajov različnih evropskih slogih zgrajene stavbe,trgovine znanih blagovnih znamk, številnilokali. Utrip ulice je glasen in pisan, vendarlenoben, kot nalašč za posedanje, pomenkein opazovanje. Modno oblečena mladina vrtimed prsti cigarete, si krajša čas s kavo insladoledom. Prizori spomnijo na prislovičnobalkansko lagodnost, ki užitkom daje prednostpred obveznostmi.Neprijetno presenečenje so srbske cene.Kava, pivo, vino; marsikaj je dražje kot vSloveniji! Primerljivo s sezonskimi cenami vDalmaciji. Kako ljudje s povprečno plačo 330evrov zmagujejo draginjo? Vprašanje, na kateroodgovarjajo z zamahom: »Nekako čemo …«Še skok na ulico kralja Petra do Saborske cerkve,kjer sta na častnem mestu, pred vhodom,groba Vuka Karadžića (utemeljitelj srbskegaknjižnega jezika, oče nauka Piši kao što govoriš)in Dositeja Obradoviča. Nasproti cerkveje najstarejša beograjska kavarna z izvirnimimenom «?«.Moža, ki je ulici dal ime, Mihaila Obrenovića,osvoboditelja Srbije pred Turki najdemona Trgu republike, v soseščini parlamentarnepalače, gledališča in nacionalnega muzeja. Patiniranbronasti jezdec je najbolj priljubljenosrečevališče v mestnem središču. Tudi mi smorekli, da se zberemo »kod konja«, na kraju, ki jesedanjo podobo dobil na začetku 20. stoletja inima po stotih letih zares zgodovinski pridih.Prestolnica VojvodineNovi Sad leži sredi žitorodne ravnine. Povojni so Prekmurci sem odhajali na poljskadela in doma pripovedovali o neskončnih poljihv Sremu, Bački in Banatu. Nekaj jih je ostalotukaj in povečalo že sicer pisano narodnostnosestavo. V Novem Sadu s 380.000 prebivalci semultikulturnost začuti na ulicah; poleg srbskeje slišati madžarsko, slovaško in romsko govorico.Na nekdaj najbolj napredna posestvabanatskih Nemcev je oblast po vojni naselilaBošnjake in Črnogorce. Ker niso bili vešči ravninskegakmetovanja, je marsikaj šlo po zlu. Šeso žive zgodbe o kurjenju s parketom, goveduv spalnicah, nepoznavanju orodij …Trg svobode v središču Novega Sada je izjemnolep primer arhitekture s konca 19. stoletja:mestna hiša, gledališče, rimskokatoliška cerkevsv. Marije, galerija, kip Jovana Jovanoviča Zmaja.Najširša ulica je namenjena pešcem, lokalomin trgovinam. Cene so enako visoke kot v Beogradu.Ni presenetljiv nedavno v Delu objavljenpodatek, da ima Srbija v skupini desetihevropskih držav daleč največji razkorak medpovprečno plačo in košarico dobrin. Sklepamo,da si Vojvodinci standard popravljajo z dohodkiod zemlje. Polja so polna pšenice, sončnic,koruze in pese, bližnja Fruška gora je bogata zgozdovi in vinogradi.V bližini rojstne hiše Mileve Einstein je znanogostišče Bela ladja. Med kosilom nas zabava6-članski romski ansambel. Godci pričakujejonagrado, vendar jim dinarji niso všeč. »Evre, nedinara,« ukazujejo kar naravnost. »Igrajo slabšekot skadarlijski,« ugotovi sopotnica, »nesramnozahtevni so,« pritrdi druga, tretja se razjezi,ko mož za buteljko vina s Fruške gore plača20 evrov. Kaj hočemo, turistov ni na pretek,oskubiti je treba tiste, ki zaidejo sem.Na vzpetini nad Donavo ždi temen kolos,petrovaradinska trdnjava. Ogledala sem sijo pozimi, ko smo planinarili po Fruški gori.Mogočnejša je od kalemegdanske, obe sta bilinamenjeni obrambi pred Turki in nadzoruplovbe po Donavi. Skladno z njenim pomenomse je razvijal Novi Sad, ki mu je Marija Terezijal. 1747 podelila status svobodnega mesta. Načrtovaniogled trdnjave je naši skupini preprečilhkratni obisk državniške dvojice: Borisa Tadićain predsednika ene od arabskih držav. Padrugič; podzemni labirint, grajen od 1690. do1780. leta je vreden ogleda. Ima štiri ravni, 16km hodnikov, deset tisoč strelnih lin, topove,zračne jaške, številne arheološke in zgodovinskeeksponate …Domov grede se pogled ujame v spominskoznamenje padlim na Sremski fronti v bližiniŠida. Po osvoboditvi Beograda, oktobra 1944, jefronta trajala še 172 dni. Nemci so izgubili desettisoč, Rdeča armada petnajst tisoč borcev, mednjimi 405 Slovencev. Srbska zemlja je videlapreveč vojn, pomislim, naj poslej živi v miruin sožitju s sosedi.Donava, rečna aorta med prestolnicami Dunaj, Bratislava, Budimpešta, Beograd, BukareštaNa Skadarliji še cvetje drhti ob zvokih tamburic.Skadarlijske »bašte« - nikjerni občutje slovanskegabratstva iskrenejše …Trg svobode v Novem Sadu, kulturnem in gospodarskem središču Vojvodine Rojstna hiša Mileve Einstein v Novem Sadu, počitniškem kraju družine Einstein do l. 1941

14 julij 2011 pen38Arhiv odpira Mileva VerenIz bele Ljubljane v Zeleno ulicojih je odprlsoboškem stanovanjskem blokuV živi Mileva Veren, rojena Ljubljančanka,ki jo je partner pripeljalv Prekmurje. Tu je dobila službo naKmetijskem gospodarstvu Rakičan,nato na Kombinatu Pomurka in nakoncu v Tovarni mesnih izdelkov,kjer je bila vodja splošne službe. V36 letih delovne dobe, upokojila seje leta 1982, je bila vedno zaposlenav kadrovski službi. Dosti ljudiBojan ZadravecMilevo pozna po njeni dejavnosti vsoboški Mestni organizaciji Združenjaborcev za vrednote NOB, kjer odleta 2003 zaseda mesto predsednice.Nekaj časa je bila predsednicaObmočnega združenja zveze borcevMurska Sobota, kjer je danespodpredsednica. Mnogi pa ne vedotega, da ima v Lončarovcih prijetnopočitniško hišico, kjer pridelujezelenjavo in sadje.Zoran Bagar:Šalovčan z zavidljivo restavracijona gradu KromberkZoran Bagar je Šalovčan, ki z družino živi na Goriškem.Izkušnje v gostinstvu si je nabiral v mnogihrestavracijah in se na koncu odločil za samostojno pot.Nekaj let je poučeval na gostinski šoli v Novi Gorici.Prosti čas danes najraje preživlja v svoji počitniški hišicisredi gozda.Zoranova življenjska pot se je začela v Šalovcih leta1948. Otroštvo mu ni prizanašalo. Oče Ludvik, po poklicukrojaški mojster, in mama Irma, ki je skrbela za dom, staumrla, ko mu je bilo deset let. Do konca osnovne šoleje sam skrbel za dom in živino, občasno mu je pomagalstric. Nato se je preselil v Radence, kjer se je leta 1966izšolal za natakarja. K temu ga je nagovoril učitelj vosnovni šoli, saj se je izkazal s pomočjo v mlečni kuhinji.V gostinstvu je ostal vse življenje in s svojo takratnoizbiro je zadovoljen še danes. Prve delovne izkušnje sije nabiral v dietni restavraciji Park, s čimer pa je natoprekinil zaradi služenja vojaškega roka v Skopju. Časitakrat niso bili najbolj rožnati, saj so Rusi vdrli na Češko.Namesto da bi šli ob koncu služenja domov, so jihposlali za dodaten mesec v gozdove brez kakršnih koliinformacij o tem, kaj se dogaja.Večja punčka je Mileva, poleg nje dve leti mlajšasestrica Draga in starša Rudolf Jenčič, rojenv Loki pri Zidanem Mostu, in Marija, rojenaLuzner. Ta izhaja iz stare ljubljanske družine.Pred poroko z Rudolfom, strojevodjem naželeznici, je bila zaposlena v pisarni. Potem paje gospodinjila in skrbela za družino. Jenčičeviso živeli v večji hiši na Domžalski cesti, današnjiPotrčevi, ki je bila last staršev Milevine matere.Počitnice so preživljali na očetovem rojstnemdomu, na morju v Kaštel Gomilici in Rovinju.Sprehod po tivolski promenadi. Največja meddekleti je bila Mileva, za njo Slavka Jevnikar,najmanjša pa Renata Pavlič. Na Ljubljano imaprijetne in tudi zelo slabe spomine. V časih,ko je prestolnico obdajala bodeča žica, je bilozelo hudo in primanjkovalo je hrane. Živeli so vstrahu, poslušali streljanje talcev in pretreslojo je, ko je z domačega dvorišča videla vplamenih Rašico. Začela je sodelovati z OF.Milevina sestra Draga živi v Novem mestu. Predkratkim je bila v M. Soboti, kjer je nastala talefotografija. V Ljubljani nimata nikogar več, lepokopano družino v starem delu ljubljanskih Žal.Skupaj sta odšli v Lončarovce, kjer ima Milevarustikalno hišo in vrt, kjer goji zelenjavo. Potemsta se zapeljali v Novo mesto.Mileva je bila štiri leta na učiteljišču, nato je obiskovala poljansko gimnazijo. Meditalijansko okupacijo so v šoli govorili slovensko, le pri italijanščini italijansko.Spričevalo je bilo dvojezično. Maturirala je leta 1944, ko je nastala ta fotografija.Mileva je na njej četrta od leve. Njen razrednik, ki so ga imeli dijaki zelo radi,je bil dr. France Koblar (sedi spredaj), slovenski literarni zgodovinar, gledališkikritik, urednik in prevajalec. Ker se maturanti med vojno niso mogli vpisati nauniverzo, je Mileva na trgovski akademiji končala ekonomsko šolo.Po vojni je dobila službo vNAVODU (službi za odkuphrane od kmetov), kasnejeje bila tajnica na Ministrstvuza državne nabave. V službije spoznala bodočega možaŽigo Verena iz Sebeborec.Poročila sta se leta 1949.Ker pa se je možu tožilo poPrekmurju, sta se leta 1951s trimesečno dojenčico Bojkopreselila v Rakičan. V začetkuje bilo zelo hudo – pogrešalaje Ljubljano. Obveznosti pa sovse skupaj ublažile: hodila jev službo, gospodinjila in imelamajhne otroke. Ob vsem si jevzela čas tudi za šport. Zelorada je igrala tenis.Mileva Veren na borčevskemsrečanju skupaj s ŠtefanomLainščkom, predsednikom KOborcev in veteranov Rogašovci, inEvgenom Emrijem, predsednikomObmočnega združenja zvezeborcev Murska Sobota. Njemuje to funkcijo predala Mileva,ki si prizadeva, da spomin nadrugo svetovno vojno ne bi odšelv pozabo. »Mladi morajo vedetio drugi svetovni vojni več, kotvedo,« je mnenja Verenova.Na Jadranskiobali z možemŽigo, hčerkoBojko in sinomBrankom. Vsak odotrok ima enegaotroka, BojkaPolono, Branko paLuko. Žiga je umrlleta 1997, letopo smrti Milevinemame.Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil v bohinjskem hoteluZlatorog in Ski hotelu na Voglu, kjer je ostal pet let. Potga je nato vodila v Lipico, kjer so gradili hotel Maestoso.Tam je napredoval do šefa strežbe in to delo opravljalosem let. V Cerknem je v hotelu Eta delal Prekmurec,ki ga je prepričeval, da tam prevzame vodenje strežbe.Sprejeli so njegove pogoje in ga zaposlili za štiri leta. Daljčasa ni ostal, ker je prevzel direktorsko mesto v hoteluSabotin v Novi Gorici.Na svojeSvojo vizijo v gostinstvu lahko najbolje uresničiš kotlastnik in vodja gostinskega lokala, zato se je odločil,da se preizkusi na samostojni poti. Leta 1982 je vzel vnajem restavracijo v gradu Kromberk blizu Nove Gorice.Lokal je bil v precej slabem stanju, praktično uničen inneugleden. Začetki so bili zato težki, tudi zaradi krizez gorivom in omejevanja prehajanja čez italijanskomejo. Prav od začetka so stregli prekmurske jedi in jihše danes precej, tem pa so se pridružile še druge. »Pravsveže se spominjam vseh teh domačih okusov, ki so jihpripravljali moja mama, ki je bila odlična kuharica, indrugi sorodniki.« Zoran pravi, da se danes ti okusi žalizgubljajo, kuharji pa se premalo potrudijo in se tudipremalo zanimajo za tradicionalno pripravo jedi, ki sozato manj pristne.Čez nekaj mesecev bo trideset let, odkar restavracijo

16 julij 2011 pen40To je onaInes Agić,Zgodba z naslovnicemis fotogeničnosti 2011Moja življenjska pot se je začela v Murski Soboti 11. 7. 1993. Kotvsak otrok sem bila tudi jaz nagajiva, obenem pa preprostapunčka. Od malih nog me je veselilo marsikaj, predvsem plesanje ingimnastika, zato sem z osmimi leti začela trenirati gimnastiko. Kerimam rada nove izzive, sem gimnastiko opustila in začela z drugimšportom. Tako sem končala na poligonu v Murski Soboti, kjer semzačela trenirati rolanje za Roller klub Murska Sobota. Šport meje tako zelo navdušil, da tudi zdaj rolam, čeprav ne treniram več.Veselila sem se vsake tekme. Najbolj mi je ostala v spominu tekmav Nemčiji. Ker sem zelo rada plesala, me je mama leta 2003 vpisalav plesno šolo Urška. V plesu sem zares zelo uživala in se zabavala.Trenirala sem ga med osnovno šolo, saj sem se tudi v šoli tri letazapored udeleževala šolskega plesnega festivala (ŠPF). Najboljšidosežek na šolskem plesnem festivalu je bil, ko sva s sošolko Izidorodosegli tretje mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Vplesni šoli Urška sem trenirala kar nekaj različnih vrst plesa. Učilasem se plesati step, prav tako sem plesala v parih, v šov mali skupini,kjer nas je bilo šest, in v skupinskih plesih, kjer nas je bilo včasih tudipo dvajset. Kot sem že omenila, imam rada nove izzive, predvsem paizkušnje, zato sem se leta 2007 kot 13-letno dekle udeležila plesnegatekmovanja Zapleši med zvezde. Ker sem zelo aktivna, predvsempa imam rada razne športe, sem se odločila, da se poskusim tudiv tenisu. Ker pa me zimski treningi niso ravno navdušili, sem tudita šport po enem letu opustila. S 15 leti sem se vpisala na Srednjoekonomsko šolo v Murski Soboti. Na začetku šolskega leta nisempoznala skoraj nikogar, razen svojih sošolcev iz osnovne šole. Bilasem tiha in predvsem umirjena. Ko sem sošolke in sošolce spoznala,sem postala čisto drugačna, v bistvu taka, kot sem vedno. Semsamostojna, samozavestna in predvsem zanesljiva oseba. Zavedamse, da mi življenje ne bo prinašalo samo dobrih svari, ampak se bomvelikokrat morala tudi potruditi za svoj cilj in za svoje sanje. Semkomunikativna in odprta oseba. Vedno pravim, da ne govorim o sebisamo dobrih stvari, saj ni človeka, ki ne bi imel slabih lastnosti. Mojaslaba lastnost je tudi neposrednost, ker povem, kaj si mislim. Saj nemaram laži, hinavščine in prevar. Če me ljudje obrekujejo za mojimhrbtom, storim jaz to pred njihovim obrazom, saj se tako zavedam, danisem naredila nič narobe, če sem povedala svoje mnenje. Sem tuditrmasta, vendar velikokrat popustljiva. Znam se prilagajati, vključitiv drugačno družbo. V prvem in drugem letniku sem se vključila vnavijaško skupino. Obiskovale smo tekme, plesale in navijale. Ampakv tretjem letniku se to ni več dogajalo, saj je naša navijaška skupinana žalost razpadla. Ker pa sem vedela, da je prišel čas za druge stvari,sem se odločila in predvsem opogumila ter se prijavila na tekmovanjeza mis Slovenije 2011. Prijavnico sem poslala po internetu in se takosamostojno in samozavestno odpravila na casting v Maribor. Tamsem spoznala kar nekaj lepih deklet in resnično upala, da se vsakaodreže kar najbolje. Komisiji sem se predstavila, povedala nekaj osebi in odgovorila na vprašanja ter se sprehodila. Naslednji dan semzačutila odskočno desko v mojem življenju. Postala sem ena izmed12 finalistk za mis Slovenije 2011. 17. junija so se začele desetdnevnepriprave. Odpravila sem se v Celje na letališče. Tam nas je čakalozasebno letalo in nas pripeljalo do hotela v Slovenj Gradcu. Tamsmo preživele prečudovite štiri dni. Obiskale smo župana, se sprehodilepo mestu, si ogledale muzej, se odpravile v Ormož v Carrero,igrale bovling in bile v Don Caffeju na Ptuju gostje znani pevki Alyi.Ampak najboljše prihaja na koncu. Odpravile smo se v Lipico. Tamsmo jahale konje, igrale golf, odpeljali smo se v Postojno, kjer smose vozile s skuterji Tomos, obiskali smo tudi Fructal v Ajdovščini.Nato pa je napetost zelo naraščala. Bližal se je predizbor za finale.Potekal je v Postojnski jami. Zaradi poškodbe gležnja se šova talentovnisem udeležila, čeprav je bila to moja velika želja. Ker sem bilana predizboru najbolj pohvaljena, sem bila zelo srečna, saj nisemnavdušila samo sebe, ampak še druge, to pa mi je dajalo upanje, danikoli ni prepozno za nobeno stvar, čeprav se vsega ne udeležiš. Ponepozabnih štirih dneh smo prtljago pospravili v kovčke in se odpeljaliv Ljubljano v hotel City. Že prvi dan smo pridno vadile. Naslednjidan je bil za nas dan D. Ko smo vstale, smo šle na zajtrk, nato pa nafriziranje in ličenje. Potem je imelo vsako dekle pogovor z žirijo. Kosmo vsa dekleta opravila pogovore, smo se odpravili na kosilo, natopa sta bili vaja s kamero in generalka. Ko je ura odbila 20.00, se jezačelo. Ker je bilo to vse za mene prvič, bi se zlagala, če bi rekla, danisem imela treme. Mislim, da sem od tekmovanja odnesla res zeloveliko, in ne bi moglo biti boljše, kot je bilo. Zadovoljna sem, da jepostala mis fotogeničnosti 2011 predstavnica Pomurja in da sem toravno jaz. Zadovoljna sem z mis Slovenije in ji želim čim boljši uspehna svetovnem izboru v Londonu. Zdaj, ko je vsega konec, se je začelamoja pot. Čeprav pogrešam ekipo, mislim, da sem dovolj samostojna,da začnem delati sama in izkoristim ta naslov. Odprta imam vsavrata, le od mene je odvisno, kako bom to izkoristila. Moja edinaželja je, da uspešno končam srednjo šolo, naredim maturo in gremštudirat. Obenem pa ne bom pozabila na ta naslov.Tistega, kar vzljubiš, ne moreš pozabiti in opustitiUpokojenec Rudolf Brumen iz Dragotinec še vedno plete košareČeprav je dandanes v primerjavi s preteklostjotudi na podeželju bistvenomanj pravih domačih rokodelcev, ki ssvojimi rokami naredijo čudovite izdelke,so med nami ljudje, ki jih lahko občudujemo.In med njimi je tudi Rudolf Brumeniz Dragotinec v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici,ki bo aprila prihodnje leto praznoval70. rojstni dan. Nanj so nas opozoriliučenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so se vminulem šolskem letu pridružili projektuMladi posvojijo rokodelca. Pod vodstvommentorjev Irene Skotnik, Petra Korošcain Vide Tivadar Mesarič so se seznanili zrazličnimi rokodelskimi dejavnostmi, ki sojih raziskali in spoznali, katere rokodelskeobrti so doma v Pomurju. Na koncu so zapodrobnejšo obdelavo izbrali rokodelca,ki se ukvarja s pletenjem košar in izdelovanjembrezovih metel.Njihov »posvojeni rokodelec« je postalvsestransko zanimiv Rudolf Brumen, ki jemladim radovednežem pokazal, kako sepletejo košare in brezove metle. Slednje soizdelovali tudi učenci sami. Za izdelavo tehmetel potrebujemo brezove veje, vrv, žico,škarje in seveda dobro voljo. Da nastane nakoncu lepa brezova metla, potrebujemotudi čas, saj eno metlo izdelujemo približnoeno uro. Ob ponazoritvi izdelave metleso otroci spoznali, kakšno je bilo življenjenekoč. Prav tako so ob Rudolfovem pripovedovanjuo svojih življenjskih izkušnjahin modrostih lažje dojemali svet, starejšegeneracije in se zavedali pomena medgeneracijskegadruženja, ki je pomembnoza razvoj ustvarjalnih potencialov mladihter varovanje in ohranjanje nesnovnedediščine. Učenci in njihovi mentorji sotudi spoznali, kako zelo pomemben je stikotroka z drugimi generacijami. Ne moremonamreč živeti v polnosti, če nismo povezani.Izkušnje odraslih otroku pomagajo, dalahko sam sebe vrednoti in pozneje znanjeprenaša na naslednje rodove. Tako začutiskupne korenine in pripadnost in bo nekegadne zmogel poiskati lastno globino ...Pletenje bogati življenjeMojster Rudolf nam zaupa, da se je pletenjakošar in metel naučil sam, in sicerže pred skoraj štirimi desetletji. V družinise s tem ukvarja le on, vsi ga pa podpirajo.To delo ga zelo veseli in zato ga še vednoopravlja, čeprav bi lahko užival zasluženopokojnino in vse drugo, kar si je ustvarilskupaj s soprogo Antonijo. Z njo in Robertom,najmlajšim izmed štirih otrok, živina prijetni domačiji ob gozdičku, le nekajdeset metrov od pomurske avtoceste, odkoder ima pogled na večji del Občine SvetiJurij ob Ščavnici. Obkrožen s številnimi živalmi,med veliko rožami in zelenja, lepimvrtom, obdelanimi polji in zelenimi gozdoviter pašniki Rudolf uživa jesen življenja. Avedno ni bilo tako idilično, zato ne preseneča,da tudi danes ne more mirovati: »Nemorem mirovati in moram vedno nekajdelati. In poleg dela na kmetiji in v hlevumi čas krajša tudi pletenje, ki me spremljaže več kot tri desetletja. To je zanimivodelo, a ne tako enostavno, saj je treba bitizelo natančen, previden in tudi strpen. Odpriprave materiala, ki se dandanes vednotežje dobi, do košare minejo tudi več kot triure. Zato to delo ni donosno. Največ svojihizdelkov razdelim prijateljem in znancem.Res je sicer, da se tako košara kot brezovametla, ki jo uporabljamo v hlevu, lahkokupi, a je vseeno lepše, če si jo narediš samin jo še komu podariš,« pravi Rudolf, ki seje sicer rodil prav v času, ko je bila v Evropinajhujša kriza, vojni časi pa so še dodatnoobremenjevali življenje. Tudi njegovegaočeta so hitro mobilizirali v nemško vojskoin poslali na rusko fronto. Nikoli več se nivrnil domov, čeprav je preživel vojno. Rudolfin brat Jože, ki danes z družino živi vŠratovcih pri Radencih, sta ostala sama zmamo in babico. Mama je zgodaj umrla inostala sta z babico. Po služenju vojaškegaroka se je Rudolf leta 1966 poročil z MariborčankoAntonijo ter se tudi preselil vMaribor, kjer je bil zaposlen v Mariborskilivarni in je zaradi beneficirane delovnedobe nekoliko prej dočakal upokojitev. Ževeliko pred upokojitvijo, ko mu je babicaprepisala grunt, se je družina s štirimiotroki preselila v Dragotince. Ivica zdajz družino živi v Murski Soboti, Marjanaje doma na Rožičkem Vrhu, Cvetka živi vSodišincih, že omenjeni Robi pa je ostalna domačiji. Danes je posebno ponosen naosem vnukinj in pričakuje tudi kakšnegapravnuka ...

41 p enZnani Sobočani v zgodnjih letihPred velikim viharjem –poletje 1940julij 2011 17Ko sonce sije z neba dol, ko se poti obojispol, ko juni, juli in avgust jezike silijo izust, takrat si senco vsak poišče, še boljše paje kopališče. Tamkaj skoči v bazen, ven bošprišo prerojen!« vabi zapis iz starih časov vknjigi Murska Sobota nekoč in danes.Temu vabilu Sokolov se je gotovo odzvalatudi družbica na fotografiji, ki se je nanovem soboškem kopališču lahko ohladilatudi z vrčkom piva v bifeju. Bilo je poletjeleta 1940 in na priljubljeno shajališče mladihso lahko zahajali že pet let. V letih poprvi svetovni vojni je Murska Sobota vednobolj in na različne načine postajala mesto.Leta 1935 je dal župan Hartner zgraditi kopališče,naslednje leto pa še športni stadionob njem. Menda je bilo takrat najlepše innajmodernejše v Sloveniji in pravi magnetza mlade, ki so se pred tem morali kopativ Ledavi in Muri, to pa ni bilo brez nevarnosti.Srečanje v kopališkem bifeju so si daljnegapoletnega dne privoščili dobri prijatelji.Postavni mladenič v ospredju je Dini Titan,poznejši znan posestnik v Kupšincih, izobraženec,pisec, šahist, zbiralec ljudskegablaga. Bil je sin učitelja in posestnika, kije pozneje na očetovem posestvu uvajalmoderno kmetovanje in gostoljubno sprejemalštevilne goste iz vse Slovenije, znanein manj znane, ki so se zanimali za njegovodelo. Bil je kronist preteklih in polpreteklihčasov in pri njem je marsikdo našel ustrezenmaterial in dobil koristen nasvet. Kavalirskipa je bil že v mladih letih – družbico maturantovje namreč prav on povabil na pivo.Kot pripoveduje lastnica fotografije GizelaSraka, takrat še Kukel – sedi prva z desne–, je bil Dini Titan zelo družaben in povsodpriljubljen. V soboške družbe je prihajalpogosto, in če je Gizelo srečal kje v mestu,jo je pri priči povabil k Benku na hrenovko,da sta malo poklepetala. Leta 1940 je Gizelamaturirala v zadnji generaciji tako imenovanesamoupravne gimnazije, to pomeni, daso starši za učence morali plačevati šolnino,saj se je soboška gimnazija le počasi in stežavo prebijala do državne šole. Na fotografijipa je tudi njena sošolka, prijateljicain razredna lepotica Marija Marič. Prijateljevalista od prvega razreda gimnazije, zavpis sta se odločili skupaj in med redkimidekleti, ki so se takrat želele izobraziti, sajje še vedno veljalo prepričanje, da je zadekleta najbolje, da se poročijo in postanejodobre gospodinje. Obema je uspeloopraviti maturo v razredu, kjer je bilo lenekaj deklet, a so se s sošolci, ki so bili vvečini, dobro razumele. Matura je bila težka:slovenščina, tuji jezik, matematika, zgodovina,zemljepis. Zdaj sta se lahko nagradiliza vse prestano in zasluženo ter s prijateljienakopravno popili kozarec piva. Marijase je pozneje poročila s soboškim Amerikancemin odšla v Ameriko, družino si jeustvarila tudi Gizela in dolga leta poučevalabiologijo in gospodinjstvo na prvi osnovnišoli v Murski Soboti. Prav tako Dini Titan, kije po uspešnem in delovnem življenju umrlleta 1994. Manj sreče je imel fant v beli srajciob Mariji Marič, Laci Heklič, najstarejši sinpremožnega železničarja Hekliča – pobralaga je druga svetovna vojna.A ta trenutek je ostal – ovekovečen nafotografiji in zato večen. V njem je lepotačasa, mladosti, veselja, prijateljstva. Njenavtor je znani soboški fotograf Reesch, prikaterem je svojo fotografsko pot začel JožeKološa. Pa morda tudi tista manjša, ko so izobjestnosti počepnili v otroški bazen, da soven molele samo glave. Po dolgem in napornemdnevu pa so se zvečer lepo uredili in seodpravili na »promenado«. Sprehajali so segor in dol po glavni soboški ulici (Aleksandrovi),posebej dekleta in posebej fantje,malo postali, se pošalili pa spet dalje, ne dabi prav slutili, kaj vse jih še čaka.Vojna je prišla in odnesla marsikoga,povzročila žalost in gorje. Po vojni pa sona soboško kopališče prihajale vedno novegeneracije. Nov bazen je postajal star in obnjem je zrasel spet nov – sodoben. Spominpa je ostal – podobe kopalcev, kriki in smeh,zvok skakalne deske, čudne kopalke, plavalnekape, vonj razgretih in vlažnih deskv skupni kabini, okus obvezne malice tistihčasov – kruh, namazan z mastjo, z rezinamipaprike ali paradižnika, vsi lepi trenutki, kinaj potujejo z ljudmi skozi življenje – kot talepa stara fotografija.Bea Baboš LogarRudolfov »recept« za pletenje košar iz vrbovih šibZa pletenje potrebujemo surove (sveže) enoletnevrbove šibe. Lahko so tudi posušene, a jih je treba preduporabo nekaj dni namakati v vodi. Narezano šibje jetreba očistiti in sortirati po debelini. Čiščenje zajemarezanje poganjkov z glavnih šib. Poganjke na glavnih šibahodrežemo tesno ob glavni šibi z ostrim nožem, takoda je očiščena šiba uporabna pri izdelavi košev. Šibe, kismo jih dobili s čiščenjem, sortiramo in jih uporabimopri izdelavi predmetov iz šibja.Pri pletenju potrebujemo delovno mizo, to je lahko tudikuhinjska, saj jo pri delu ne obremenjujemo, stol, osternož, vrtne škarje, pripravo za »kalanje« debelejših šib za»vitre«, večje šilo (v ta namen lahko uporabimo primerenizvijač), kladivce (do 250 gramov) in dva kilograma težkoutež (za kar lahko uporabimo tudi primeren kamen). Izpoprej očiščenega in sortiranega šibja izberemo primernešibe za izdelavo koša. Izbrane šibe po potrebi, tako kotzahteva način izdelave, ošilimo. Iz debelejših delov šibpripravimo vitre, ki jih pridobimo z razcepljanjem debelejšihdelov šib na dva, tri ali štiri dele. Razcepljene delešib z ostrim nožem zgladimo in po potrebi stanjšamo, daje vitra prožnejša in primernejša za pletenje. Potem papletemo – od spodaj proti vrhu ...Julij je gotov. Vrejmen je bilou kakšeje bilou. Politike mamo kakše mamo.Sakši den pa poslušamo štero podjetje jevrak zel, ali ga je pa štoj küjpo. Še s Fructalase nedo več cidili sadni liki »vočni« sokovi. Supernej. Od 50 milijonov € - evrojof je guč. Za sokece.Zanimivo. Za cote pa glij nega velkoga zanimanja. Tünanč deset nemrejo fküper spraviti. No je pa vekše zanimanjeje za nafto. Nema veze kelko je zgübe. Glavno ka dela.Zgübo mislin. Država sigdar napuni rezervoar s pejnezami.Nešterni že gučijo kak fejst je Slovenija zadužena. Samo 45 %BDP-ja. Drüjgi nan pa tolmačijo ka je tou je še nika nej. Najsi Grčijo poglednemo. F šouli so nas inda fčilij kak se trbej podobri pa boukši zgledovati. Zaj še tou ne vala več. Avstrijci sonaprej prnesle nekše papere f šteron je čarno na bejlon napisanošto se je pouleg bil pri küpüvanji Patrij. Pa tou ne pijšejokakše njuve »novice«. Liki avstrijsko tožilstvo. Kakša je že patou zarota? Tou se objavljajo samo zatou , ka so zaj mogli pardvojezični tabel gor đasti. Ali pa je kaj drüjgoga odzaja. Našiglavni akteri orožarske afere so že si po vrsti pravli, ka je sefküper ena velka laž. Edino tou se še ne vej što laže. Avstrijciali oni. Janša nan pa na Facebooki objavlja sliko visiko nosečeUrške. Nan je ščel kaj povedati?Naš že dugo časa zgübleni premije pa je se neka fčüjno. Takvö vijdi kak če bi s tabornikami šou na orintacijskipohod. Pa bi se zgüjbo. Osto jebrez navigacije pa brez kompasa.Bloudi pa bloudi po toj šumi,pa sreča Rdečo kapico, paTrnuljčico, pa kakšega bivšegaministra, pa palčke,pa sakšega pijta za pout. Nišče njemi ne vej povedati. Zatouka nišče ne vej štero pout naš dragi Borči tou išče. Naj njemipomagajo tak zgornje kak spodnje sile. San pa stouprocenten,ka za dvajsti lejt v nanč enoj ditečoj čitanki nede omenjeniniti z vrsticof. Enof samof. Samcatof. Mogoče de pa dragi šefSDS-a. V rubriki državljana ka je vložo največ tožb proti sodržavljanonf svojen živlenji. Ovo ka pa njemi očitajo so pa selaži pa podtikanja. Čudno ka nikomi ne pravi, ka je njemi ještoj podtekno kakši ponaredek. Aja, pardon. F tou se on bolerazmi. Ati mi je pravo, ka nejmi je seh teh Borutof, pa Janezof,pa Gregecov, pa Zmagojof, pa Karčijof, pa Katarinc že pun k….,lejko si denete na konec te besede c ali pa r. Ja pa še en predlogma, ka bi trbelo neka nouvoga f Sloveniji. Nekšo gibanje alistranko. Nej je mogo kaj ka ne bi naprej prvleko njegove ideje.Ide se za gibanje MRDA.M – mlada, R – revolucionarna,D – demokratična A – akcijaKak sakša prava stranka bi naj mejla tüdi ta nekši program.Naš ati je mel tou tüj kredi. MRDA de mrda – la se ove, kaso spokradnoli pa pod sebe skopali cejla podjetja. Se tista kabougi čas pa den ta kradnejo po raznorazni javni zavodaj paustanovaj pa direktorataj pa velke plače vličejo. Te dale dese borila za čista šenki vrtec kak za prvoga , tak drüjgoga pamagari do desetoga otroka. Tou mi je samo tak povedo. Pa šecoj đal, ka de program še dodelo. Če vas kakolizanima se lejko obrnete direktno nanjega. Članarine nega.P.S. Ati se edino boji, ka de zavolovelkoga procenta, ka ji tak alietak mrdajo, tou gratala najvekšaslovenska strankaM – mlada,R – revolucionarna,D – demokratičnaA – akcijaOste Bakal

18 julij 2011 42Nagradna križankap enMesečni horoskop za avgust 2011OVEN(21. III.–20. IV.)Čas je, da zavihate rokave in sezačnete spoprijemati z razmerami. Vprvi polovici meseca se vam bo zdelo,da so vsi usmerjeni proti vam, v drugipolovici pa bodo vaši občutki boljpozitivni in z veseljem se boste lotilikakšne nove zadeve, ki je na obzorju.BIK(21. IV.–21. V.)Dobili boste potrditve, povezane spreteklim delom. Zazdelo se vam bo,da vam je veliko ljudi naklonjenih,vendar bodite kljub temu previdni,saj imate poleg nekoga, ki ni najboljiskren do vas. Na zdravstvenempodročju se vam v drugi polovicimeseca kaže nekaj sprememb.DVOJČKA(22. V.–21. VI.)TEHTNICA(23. IX.–22. X.)Ljubezenska razočaranja so del življenjavsakega posameznika in največkratdolgoročno prinesejo spremembe, kiživljenju dajejo novo vrednost in novepoglede. Tudi vam bo letošnje poletjeprineslo svežino in veselje, samo nečakajte predolgo. Tudi na poslovnempodročju se vam obetajo priložnosti.ŠKORPIJON(23. X.–21. XI.)Ste v obdobju, ko se vam določenezadeve podirajo, ne glede na to, da setrudite po vseh močeh. Počasi se vrstijospremembe, ki vam prinašajo več srečein pozitivne energije. Najboljše se bostepočutili v družbi enako mislečih, ki vasbodo podpirali na vsakem koraku.STRELEC(22. XI.–21. XII.)Nagrade za izžrebane reševalcePravilno rešitev -- označena polja - napišite in pošljite na dopisnicahna ured ništvo Vest nika, Ulica ar hitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 5. 6. avgusta novembra 2011. 2009.Rešitev: _ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________Ime in priimek: _ _______________________________________________________________Naslov: _______________________________________________________________________Rešitve iz 28. številke:ŽETEV, KRUH,FRANC KUČAN1. nagrada kuharska knjiga: BarbaraMakovec, Štefana Kovača 58, 9224Turnišče. 2.–8. nagrada majica: ErniKučan, Andrejci 57, 9221 Martjanci; EdiŠprah, Boračeva 46 b, 9252 Radenci;Anton Žabot, Gornja Bistrica 188, 9232Črenšovci; Franc Puhan, Hrastje-Mota 88a, 9252 Radenci; Ana Čeh, Trnje 79, 9232Črenšovci; Bernarda Sapač, Kančevci 35,9206 Križevci; Sandi Kar, Fikšinci 3, 9262RogašovciNagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega mesecav naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitektaNovaka 13 v Murski Soboti.Občutek imate, da vam to obdobje nipreveč pisano na kožo, saj vam stvarine gredo dobro od rok oziroma imateobčutek, da se vedno znajdetena nepravem mestu. Tega obdobjabo kmalu konec, še posebno vam bonaklonjena druga polovica meseca, koboste ponovno zaživeli in začeli delatipremike.RAK(22. VI.–22. VII.)Ves čas boste stremeli k pogovorom sprijatelji. Do konca meseca pa bostemed njimi naredili selekcijo in se natoveliko boljše počutili. Ljubezenskezadeve se bodo počasi začele reševativ pozitivni smeri, saj ste končno prišlido točke, ko ste stabilnejši in lažjesprejemate odločitveLEV(23. VII.–22. VIII.)Vse zadeve, ki ste jih nameravali rešiti,so se vam ustavile. Najprej si bostemorali narediti dober načrt, kakonaprej, da vas okoliščine ne povozijo.Nekaj težav bo v prvi polovicimeseca, ko bodo finance zamujale. Načustvenem področju boste imeli večsreče.DEVICA(23. VIII.–22. IX.)Mogoče je čas, da prenehate jamratiin iskati razloge, ampak se samo malobolje organizirate in uspelo vam boizpeljati vse načrtovano. Čustvenezadeve boste dali nekoliko na stran,z njimi se boste ukvarjali šele konecmeseca, ko boste dobili občutek, daste osamljeni.Horoskop napisala JolandaV prvi polovici meseca se boste ukvarjalis poslovnimi zadevami, ki ste sijih nalagali v preteklem obdobju. Prišliboste do ugotovitve, da morate nekajspremeniti, če želite povečati svojefinančno stanje. Tisti, ki ste v zvezi,se boste začeli poglabljati v odnos inizboljševati razmere.KOZOROG(22. XII.–20. I.)V začetku meseca se boste veselilisvojih rezultatov, ki bodo posledica vašemodrosti in zrelosti. Vaša energija in umbosta usmerjena v odkrivanje novih obzorijali novih ciljev. Nič vas ne bo mogloustaviti pred napredkom. Dokončnoboste vedeli, kaj ste potrebovali vživljenju.VODNAR(21. I.–19. II.)Če bi se začeli manj ozirati na okolico inbi se bolj posvetili sami sebi, bi velikolažje zadihali. Občutek boste imeli,da ste nekako razdvojeni. Da dobiteodgovore na svoja vprašanja, bo potrebneganekaj več truda, ki pa se vam bodolgoročno kmalu obrestoval. Ljubezenbo tokrat na drugem mestu.RIBI(20. II.–20. III.)Občutljivost, ki ste je bili deležni vzadnjem obdobju, se počasi umika. Nazadeve boste začeli gledati v drugačni,bolj pozitivni luči, pri tem pa vam bo vveliko pomoč nekdo, ki ste ga postaviliv zadnjem času na nekoliko stranski tir.Domače okolje vam bo ta mesec pisanona kožo.www.vedezevanjedolly.comZa osebni obisk 031 457 557 ali 090 44 66 | 1,29 eur/minPen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnimmesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkovalkot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se zatabloid spodobi.Izdaja ga Podjetje za informiranje. Odgovorna urednica matičnega časopisa je Majda Horvat,uredniki so Jože Rituper, Jernej Šavel in Irma Benko. Za fotografije skrbita Nataša Juhnovin Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. ZaPen ni posebne naročnine!

43 p enAleš Černi – prekmurski modni guruRenkovci kot prekmurski MilanoObožuje vonj tkanin, zvok šivalnih strojev in »izživljanje« pri ustvarjanjuNedavna modna revija mladega ustvarjalcaAleša Černija iz Renkovec jeobiskovalcem pričarala vzdušje milanskihmodnih brvi z izvrstnimi kreacijami, lepoticami,ki jih nosijo, in vsem, kar sodi zraven.V njegovi šivalnici bedi nad njim podobapokojne matere, ki mu je v roke dala svojekrojaške škarje, ki jih hrani še danes in sopostale njegovo življenje.Aleš, kako bi se predstavili bralcemVestnika?Sem Aleš Černi iz Renkovec in sem predkratkim vstopil v tretje desetletje svojegaživljenja. Ne znam se opisati drugače, kakorskozi oči oblikovalca, krojača, človeka,ki ustvarja oblačila. Sem človek, ki živi indiha za to, kar počne. Končal sem tekstilnošolo in hodim v službo, a na srečo imamtudi tam opravka z oblačili, modo, skratkas tem, kar ljubim. Svojega življenja si drugačene predstavljam. Že od malih nog sobile v mojih rokah mamine krojaške škarje.Obožujem vonj tkanin, zvok šivalnih strojevin »izživljanje« pri ustvarjanju. Mislim, dami šivanje teče po žilah, saj so bili tudi mojipredniki v tem poklicu.Kakšne obleke pa največkrat nastanejopod vašo iglo? Moške, ženske, slovesne?Naredite tudi kaj zase?Večinoma šivam za ženske. Ustvarjanjemoških oblačil se mi zdi dolgočasno,monotono, kar me ubija. Šivanje ženskihmaturantskih, birmanskih, skratka svečanihoblek pa ponuja možnost izražanja inlastnega ustvarjanja. Stranke se vračajo, sozadovoljne, kar mi pomeni največ. Sebi semnekoč namenil več ustvarjalnega časa, zdajga žal vedno manj.Iz zibelke ste torej prišli kot krojač, pavendarle nekako podirate stereotipe oprekmurskih »šveljah« in dokazujete,da moški v modnem svetu delujejo tudina naših tleh.Da, moja velika želja se je izpolnila predkratkim, ko sem skupaj s prijatelji pripravilmodno revijo, ki je bila izključno plod mojegadela, ustvarjanja, življenja. Ideja se jeporodila iz zabave, ko sem na zbadanje pri-jateljev začel resno razmišljati o tem. Kljubtemu da je bila to moja želja že dalj časa,se prej nekako nisem opogumil. Ogromnovloženih ur dela, ogromno truda in želje jepotrebnih, da ustvariš nekaj takega. Vsakvečer od začetka tega leta je bil posvečentemu projektu. Vesel sem, da mi je uspelo!Povejte nam kaj več o modni reviji.Pripravil sem osemindvajset kreacij, ki jihje predstavilo sedem deklet. V štirih izhodihsmo se sprehodili skozi moje ustvarjanje.Vsi, ki so mi pomagali pri ustvarjanju modnerevije, so to počeli prostovoljno, za karse jim še enkrat iz srca zahvaljujem. Imelsem tudi nekaj sponzorjev, ki so me finančnopodprli. Pripravili smo pravi šov, pravispektakel, ki je vključeval prave modnekulise, modno brv s preprogo, sodobno zabavnoglasbo, ples, jedačo in pijačo, skratkavse, kar premorejo največji. Bilo je celo takodobro, da bomo verjetno v kratkem zadevoponovili, saj bi rad še enkrat predstavil vseskupaj.Ustvariti osemindvajset kreacij, ki soprimerne za modne brvi, ni mačji kašelj.Povejte nam, od kod navdih? Kako steizbirali obleke?V tem času sem ustvaril celo nekaj večkosov oblačil, vendar vseh nisem uporabil.Pri nekaterih preprosto nisem začutil tistega»vav« učinka, ki ga pričakujem od svojihkreacij, niso bile zanimive, čeprav sem jihželel narediti take. Želim, da je vsaka oblekanekaj posebnega, da dekle, ki jo nosi, izžarevasamo sebe in da izstopa v prostoru, vkaterega pride. Kar se tiče navdiha, je patako, da preprosto ne vem, od kod ga dobim.Vem samo to, da ko se sprehajam potrgovinah z blagom in modnimi dodatki invidim material, ki mi je zanimiv, v trenutkuvem, kaj bom iz njega ustvaril.Prav o materialih sem vas želel povprašati.In barvah. Kakšne uporabljate?Najbolje bi bilo, če bi lahko uporabljali lenaravne materiale. Vendar je žal res, da soti pogosto predragi in zato se skorajda vsiposlužujemo kombinacij naravnih in umetnihmaterialov. Res je tudi, da so mešaniceveliko lažje za vzdrževanje in so tudi velikobolj trpežne, tako da nam sodobna tehnologijamalce pomaga. Drugače pa sem izrednobarvit človek. V moji omari najdete oblačilavseh barv in tako potem tudi ustvarjam.Tudi modna revija je bila barvita. Pripravilsem izhod v črno-beli barvi z rdečimi dodatki,izhod v sivi barvi, izhod v temno modribarvi v kombinaciji z rumeno in roza barvoter na koncu še izhod v večernih oblekah,ki so bile vsaka v svoji barvi.Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kjese boste »izživljali« nad blagom?(smeh) Vedno sem v iskanju, vedno nekajiščem, tuhtam, a na koncu vedno pristanemdoma. Lepo mi je tukaj, kjer sem, uživammed svojimi prijatelji, znanci, strankami.Rad bi ustvarjal tudi v prihodnje, saj sisvojega življenja preprosto ne predstavljambrez tega. Prepričan sem, da bom razveselilše mnogo žensk, ki preprosto zasijejo, kovidijo lepo obleko, ki je namenjena njim.Renkovci bodo torej postali »prekmurskiMilano«, saj boste ustvarjali tukaj.(smeh) Nič me ne moti, da nisem znan,kot bi bil, če bi živel v Milanu. To, kar imam,je dovolj, s tem sem čisto zadovoljen. Nisempohlepen, nisem materialist. V Renkovcihimamo kar nekaj dobrih šivilj in ponosnimoramo biti na to!Matej Vučkojulij 2011 19MisliščeKošnja tratepo slovensko»Če si vsi iztaknemo eno oko,bodo dvooki ljudje spački,strpni do drugačnih, doklerso vsi enaki.Napaka ni napaka, če se z njovečina strinja.«(N’toko: Slovenec sem)Teza, ki jo bom v današnji kolumniskušal podkrepiti z argumenti, je, daje tehnološki napredek včasih sam sebinamen, za simbol pa bom izbral uporabovrtne kosilnice. Seveda bom skušal najtizrno resnice tudi v ponarodelem reku: Najsosedu krava crkne.Zaradi splošne modernizacije kmetijstvaje danes kosilnica vsakdanji delovni strojne samo kmetije, pač pa slehernega gospodinjstva,ki ima kaj zelenega okrog hiše inki da kaj nase. V zadnjih letih opažam, daje dosegla celo neke vrste statusni simbolin postala objekt povzročanja zavisti prisosedovih.Vendar pa ob nakupu te človek redkopomisli na posledice. Če bi poskušal ciljatisamo na povzročanje kolateralne škodenegovanja trate, bi lahko kaj hitro zašel vslepo ulico, saj obstaja veliko usodnejšihposegov v naravo, vendar vseeno: pogostakošnja trate onesnažuje okolje: z zvokom(navadna kosilnica povzroča hrup 90 do100 decibelov, kar je primerljivo z glasnostjovlaka) in s hlapi (na spletu so dostopnipodatki švedske raziskave, ki pravijo, daura košnje trave onesnažuje ozračje štirikratbolj kot ura vožnje z avtomobilom,na letni ravni pa lahko kosilnica prispevado pet odstotkov skupnega onesnaženja,ki ga predstavlja promet, saj mali motorjipovzročajo veliko onesnaženja).Ne smemo pozabiti tudi na vidik biodiverziteteali biotske pestrosti, ki se manjšasorazmerno s pogostostjo uporabe vrtnekosilnice. Travniki pred našimi hišamipostajajo nekakšne »sterilne cone« zdvomljivo estetsko vrednostjo, primerljivos povoščenim jabolkom najboljšegasoseda.Še kratka evolucija kosilnic: najprej sobile v uporabi kose, ki so jih upravljalikmetje, ki so za potrebe krmljenja živalipreudarno ravnali z lastnim travnikom.Te so nadomestile kosilnice na gorivo,kasneje še samohodne, nasledili so jihminitraktorji, ki pokosijo še več trate zmanj truda. Če živite na veliki nogi, silahko privoščite robotsko kosilnico, kipokosi trato namesto vas. O opravljenemdelu vas obvešča s SMS-i. Ima alarm, kiščiti pred krajo. Da, še zmeraj govorim onapravi, namenjeni košnji travnate zaplatepred vašim domom. V tej kratki evolucijskizgodbi moram na koncu omeniti še t. i.brillovo kosilnico, katere iznajdba sega vpetdeseta leta prejšnjega stoletja, deluje paizključno na ročni pogon in je posledičnoneškodljiva za okolje in sosede. Le zakaj nipostala popularna pri nas?Nezanemarljivo je poudarjanje dejstva,da smo Slovenci obsedeni s statusnimi simboli.Prednjačimo po številu avtomobilovna prebivalca. A kje smo pri kosilnicah?Ker se blaginja družbe meri z dostopnostjojavnega prevoza in ne s številom avtomobilovna prebivalca, je stvar podobna prikosilnicah, saj ne gre več toliko za opravilo– košnjo trave –, pač pa bolj za to, s čim jepokošena. Povzročanje zavisti pri sosedovihbi pač morali prepovedati z ustavo!Marko Sodec

20 julij 2011 pen44Na lekarniški tehtniciPolonca Fiala, mag. farm.,Pomurske lekarneBesede modeTatjana KalamarMoralesDisleksija – ko branjepostane težavaPočitnice so, zakorakali smo v čas dopustovin veselo polnimo počitniške kovčke. Aob tem ne pozabimo na kakšno knjigo, sajje čas počitnic tudi čas sproščenega branja.Kjer koli; na plaži, v senci dreves, ob jezeruali na klopci domačega vrta. A kaj storiti, kobranje postane težava? Ko knjige, namesto dabi ponudile razsežnost bivanja, prinesejo stiskoin muke? Disleksija je pogosta specifičnajezikovna učna težava otrok, ki moti učenjebesed in branje, čeprav je otrok povprečnoali pogosto celo nadpovprečno inteligenten,primerno motiviran in ima ustrezne učnerazmere, normalno vidi in sliši.Kaj storiti, da bo tudi tak otrok z veseljemvzel v roke knjige in se prepustil domišljijskemusvetu? Kako mu pomagati, da bodonjegove misli lahko skozi besede v knjigizaplavale k Heidi, s katero se bo lahko podilpo planini, in skupaj s Petrom in njegovimikozami lazil čez največje strmine, zaduhalvonj sena in zaslišal milo zveneč potoček.Kako mu pomagati, da bo spoznal Piko Nogavičko,z njenimi norimi idejami in dobrovoljo. Gotovo jo bo občudoval, tudi zato, kerje prijazna in pravična in ker ni zgolj otročja,ampak v sebi ohranja otroškost. Kar ne uspeskoraj nobenemu odraslemu. Med branjemse bo lahko pomudil še ob Mileni in Tomažuv Poletju v školjki, pa pomagal rešiti kužka vSreči na vrvici, trepetal za idilično družino vHišici v veliki hosti in se zapletal v svet dogodivščinPet prijateljev … Neprecenljivo, kajponuja knjiga, in neprimerljivo z virtualnimimožnostmi sodobne tehnike, ki narekujejotempo in tako zlahka ubijejo domišljijo, ki tijo knjiga prebuja.In pomislimo, kako hudo mora biti, če tegasveta ni ali ga zaradi težav z branjem ne morešzačutiti. Približati knjigo, spodbuditi k branjuin pomagati tistim, ki imajo težave z branjem,je korak k temu, da »knjižni svet« in bralnenavade ohranimo.VzrokiKar nekaj znanih in uspešnih Slovencevje razkrilo, da trpijo za disleksijo, a njihovihimen ne bi razkrivala. Lahko pa kot zanimivostponudim mnogo znanih ljudi z disleksijo,npr. Leonardo Da Vinci, Thomas Edison, AlbertEinstein, Hans Christian Andersen …Disleksija se pojavlja družinsko in je pogostejšapri dečkih kot pri deklicah. Nastanezaradi okvare pri predelavi glasov in govorav možganih. Disleksija nikakor ni bolezen.Organski izvor disleksije je sicer v možganih,vendar z njimi ni nič narobe, le drugače delujejo.Večina ljudi uporablja bolj levo polovicomožganov in se loti reševanja problemovpostopno, linearno in z logičnim sklepanjem.Pri večini ljudi so sposobnosti, talenti porazdeljenienakomerno. Osebe z disleksijo pabolj uporabljajo desno polovico možganov,reševanja problemov pa se lotevajo drugače,intuitivno. Rešitve problemov iščejo v vsehsmereh – zvezdasto. Sposobnosti oz. talentiso porazdeljeni nekoliko drugače, nekateritalenti so izrazito močni, vendar so hkratinekatere sposobnosti izrazito šibke.SimptomiVečinoma je disleksija znana pri otrocihkot težava pri branju in pisanju (zamenjavain obračanje črk, težko branje, grdo pisanje,izpusti črk, težko zlogovanje, nerazumevanjeprebranega …). Zmotno je mnenje, dase disleksija v puberteti preraste in da karsama nekako izgine. Najbolj značilne težavedislektikov pri branju so: počasno branje, prikaterem se otrok vidno muči, glasno branje jepočasno, po odrezanih sekvencah (ni tekočein gladko), otrok pri glasnem branju pogostone upošteva ločil, po kratkotrajnem branju paje vidno utrujen. Razumevanje prebranega jepogosto slabše, ker otrok vso energijo usmerik pravilno prebranim besedam, slušno razumevanjeje običajno veliko boljše. Otrok pogostoobrača, zamenjuje ali premešča glasovev besedi (npr. mak – kam, zima – miza, tri – tir…). Besede, ki so videti podobno, nadomeščaz drugimi, čeprav lahko spremenijo celotenpomen povedi (npr. zahod – zavod, prt – vrt,sveča – sreča, leva – lega …). Težave mu delajopredvsem črke d, p in h, ki jih zamenjuje z b,g in n. Pri branju besedo nadomesti z novosopomenko, čeprav si na pogled nista podobni(npr. potovanje – izlet, jokanje – vekanje,deček – fant, čaša – kozarec …). Otrok izpuščaali dodaja kratke besede (npr. od, smo, k, za,pri …). Pri črkovanju se pojavljajo zelo podobnenapake kot pri branju. Napake so tudi, čeotrok prepisuje iz knjige ali s table. Črkovanjeje kljub ponavljanju in vajam velikokrat uporabljenihbesed še vedno napačno.Kaj lahko storimo?Zelo pomembno je, da smo pozorni pri vsehotrocih, ki imajo težave z branjem, vendar jeto za njihove govorne in intelektualne sposobnostinenavadno. Vsekakor pa je obenemtreba paziti, da disleksija ne postane »modnamuha« ali izgovor ter najpogostejša diagnozaučencev, ki se pri učenju in branju (velikokrattudi zaradi lenobe) znajdejo v težavah.Sodobni pristopi k disleksiji vključujejonove pristope za osebnostni razvoj, spodbujanjeharmoničnega delovanja leve in desnemožganske polovice, sproščanje in glasbenoterapijo. Nekateri strokovnjaki navajajo, da jedobrodošlo tudi dodajanje omega 3 maščobnihkislin k prehrani. Pomoč se lahko ponuditudi z ustreznim tiskom knjig (npr. besedilo,natisnjeno na bež podlago z večjimi črkamiin večjimi razmiki vrstic ...).Tako se bo tudi otroku, ki trpi za disleksijo,odprl knjižni svet neizmernih možnosti, domišljije,lepote, popotovanj in mnogo vsegatistega, kar velikokrat v realnem življenju nimoč enostavno užiti! Skozi knjigo je to vednoin povsod mogoče!Privlačne barveJohannes Itten, likovni teoretik, je nekočdejal, da je izbira barv povezana z našimvidezom in osebnostjo. Vsakič, ko izbiramooblačilo in se pogledamo v ogledalu, rahlopokimamo ali zamrmramo. Niti zavedamose ne, da je pravilna izbira najbolj povezanaz barvnim odtenkom kože, šele nato z barvooči in las.Prvi vtisKakor koli že, prvi vtis je pomemben.Moč samozavesti in dobrega počutja jeizjemna, saj ju lahko takoj opazimo. Pravtako pa opazimo tudi občutje nelagodjain nesamozavesti, kar sproža negativnaobčutja. Podzavestno smo najbolj veseli,kadar nosimo oblačila prijetnih barvnihkombinacij. Opazimo lahko, da so barvepomemben del našega življenja. Razumevanjebarv nam lahko prinaša dobrerezultate, saj se v določenih barvah alibarvnih kombinacijah lahko počutimotudi srečne.Izbira pravih barvČe si znamo izbrati oblačila primernihbarvnih odtenkov glede na naš odtenekkože, barvo las in oči, je naš videz lahkobolj privlačen in energijsko močen. Nekatereinstitucije pomagajo svojim strankamna osnovi barvnih analiz glede na sezonskibarvni tip (pomladni, poletni, jesenski inzimski). V grobem povedano sta poletniin zimski barvni tip povezana z rožnatimodtenkom kože, pomladni in jesenski paz rumenim odtenkom kože. Zimski barvnitip je bolj povezan s temno barvo las in oči,medtem ko je poletni tip povezan s svetlejšorjavo in popolnoma svetlo barvo las in oči.Zimski barvni tip je na primer CatherineZeta Jones, poletni Cameron Diaz, pomladniJennifer Aniston ali Nicole Kidman injesenski Sarah Ferguson in Keira Knightley.Zimskim tipom pristajajo dramatične kombinacije(npr. črna s fuksijo), pomladnimtipom kombinacije čistih barv s pasteli,poletnim tipom mehke kombinacije barvin senc, jesenskim tipom pa jesenske inzemeljske barve.Jesenski tipMed nami je veliko »jesenskih tipov«.Koža je rumena ali bež, s pegami ali brez.Oči so pogosto zelene, zlato rjave, barvelešnika ali rjavo-zelene. Barva las je pogostorjava, v odtenku bakra ali rdečegazlata. Takim barvnim tipom pristajajozemeljske barve, barve oliv, bakra, ožganelončevine, zlato oranžna in vinsko rdeča.Med zelenimi odtenki so lahko tudi barvniodtenki gozda. Kot kontrast je lahko tudigloboka turkizna barva in temno modra.Strokovnjaki za barvne tipe, ki analizirajovsakega posameznika, svetujejo vedno vsakemuposebej na podlagi tkanin v različnihbarvah, ki jih dajejo k obrazu. Ni takoenostavno svetovati barvne kombinacije,je pa lažje na podlagi sezonskih barvnihtipov. Sami si lahko pomagamo tako, da vsaoblačila v garderobni omari posebej oblečemoali z obešalnikom postavimo predsebe, medtem ko se gledamo v stenskemogledalu. Odkrili bomo, kateri odtenkinam najbolj pristajajo, in na podlagi tegadokupimo, kar nam v garderobni omarimanjka. V bistvu lahko gremo v trgovinoz oblačili kar z listkom. Všeč nam bomorda marsikaj, a je listek dober okvir, dakupimo, kar potrebujemo in v finančnemokviru, ki smo si ga prej postavili.Dejstvo je, da smo se rodili z določenimbarvnim odtenkom in določeno silhueto.Morda smo poleti malo temnejši, a v osnovise naš barvni odtenek kože ne spreminja.Prav tako se ne spreminja naša silhueta(nekaj kilogramov gor ali dol), zato je našaprva komunikacija (pri izbiri oblačil) vednousmerjena v obliko telesa in barvni odtenekkože. Sledi barva las, oči in posebnosti, kijih hočemo poudariti ali skriti.

45 p enjulij 2011 21Z našega štedilnikaBranko ČasarDomači vrtOlga VargaNataša JuhnovPonev z rakovimi repki400 g rakovih repkov, 200 g kuhanega belegafižola, 600 g paradižnika, 40 g česna, 80 g čebule,30 g masla, 5 cl olivnega olja, 20 cl belegavina, bazilika, sol, čili, 30 g parmezanaOlje in maslo v kozici segrejemo in namaščobi opečemo rakove repke. Nato jihpreložimo v drugo posodo, na preostankumaščobe pa posteklenimo na kocke narezanočebulo in sesekljan česen. Dodamoolupljen in na večje kocke narezan paradižnikter kuhan fižol, zalijemo z vinomter začinimo s sesekljano baziliko, soljo inčilijem. Prevremo. Dodamo rakove repke,ponovno prevremo ter po potrebi dodatnozačinimo. Nazadnje potresemo z naribanimparmezanom.Makaroni v solatis piščančjim mesom160 g makaronov, 240 g piščančjih prsi brezkosti, 80 g korenčka, 80 g zelene, 200 g stročjegafižola, 2 jajci, solSestavine za preliv:5 cl vinskega kisa, 50 g majoneze, 10 cl jogurta,2 cl olja, 20 g drobnjaka, 20 g gorčice, sol,poperKorenček in zeleno očistimo ter narežemona rezance. Stročji fižol očistimo innarežemo. Vso zelenjavo skuhamo v slanivodi. Kuhano odcedimo, vodo pa prihranimo.V isti vodi skuhamo piščančje prsi.Kuhane poberemo iz vode in ohladimo.Nato skuhamo makarone, tako da ostanejočvrsti, jih odcedimo in ohladimo. Piščančjeprsi narežemo na rezance. Vse skupaj damov skledo, rahlo premešamo, prelijemo sprelivom in okrašeno z listi zelene solatepostrežemo.Priprava preliva:Razredčen vinski kis, majonezo in jogurtz metlico gladko razmešamo. Pridamo sesekljandrobnjak, gorčico, sol in poper terpremešamo.Terasa z vpadljivobougenvilejoSrečo imam, da je moje prevozno sredstvovečinoma kolo, tako mi ne uide zanimiv vrt,grm ali cvet. Čeprav lastnico poznam že tri desetletja,nisem vedela, da je ta prekrasna plezalka,ki izvira iz Brazilije, prav njena. Pogled mi jezastal zato, ker jo najdemo pri nas v Primorju,pogosteje na južnem Jadranu, in to na prostem.Pri nas jo vzgajamo kot posodovko, ki jo jeseniodnesemo v zavetišče v pokrit svetel prostor,ker zunaj pomrzne.Gospa Anica Rituper iz Finžgarjevega naseljav Murski Soboti kraljuje na štiriarski parceli.Zelenjavnega vrta pri hiši nima. Ta je posebej,velik je devet arov, kjer v sožitju rastejo zelenjava,cvetje in sadno drevje. Anica kot velikapoznavalka rastlinja je prinesla približno 30do 40 centimetrov dolgo vejico te zanimiveplezalke s potovanja 1996. leta iz Grčije. Znanoje, da moramo biti potrpežljivi pri ukoreninjenjute rastline. In res, po enem letu je rastlinapognala korenine. Bougenvileja je posajenav velikem loncu in zastira celo teraso. Anica zvelikim veseljem in optimizmom pripoveduje,da začne cveteti meseca maja in cveti do julija,nato še enkrat le pocvita. Jeseni je nič ne obrezuje.Ovršni listi so vijoličasti in socvetje jezelo bogato. Je plezalka z bleščečimi listi in seoprijema s trnastimi poganjki.Na terasi Rituperjevih so še druge posodovke:alstromerija, strelicija, hibiskus, več lirastih fikusov,citrusi, kamelija in druge rastline. Lahkopovemo, da je to majhen vrt z veliko veselja, zveliko rastlin. Gospa Anica je obdarjena z velikotalenti: rada in dobro peče pecivo, suši cvetje,kot so jesenske anemone, slamenke in marjeticeter izdeluje slike. Tudi podarja jih, saj je tonjeno unikatno ročno delo. Vrt je bil prenovljen2003. leta.Razdeljen je na otočke z različnimi grmovnicami.Ti so obdani z enoletnimi drobnocvetnimicinijami in oranžnimi žametnicami.Vse enoletnice seje sama. S taščo Micko sta vzelo dobrih odnosih in ji priskrbi raznovrstnoseme. Julija dogajanje na vrtu doseže vrhunec.Pred vhodom cveti na pergoli dehteč japonskikovačnik z rumeno-belimi cvetovi, na balkonupa kar žarijo pelargonije, čeprav štejejo žepeto leto.Če bi sodili ljudi po rastlinah, bi hitro ugotovili,da ima gospa Anica »žilico« za ureditevvrta in smisel za aranžiranje. Pove, da ima toprirojeno. Od urejenosti vrta je odvisna vsa nadaljnjaenergija. Rituperjevi imajo na vrtu velikozasebnosti. Ob cesti je živa meja iz ligustra,ob vzhodni strani pri sosedovih so pa visokegrmovnice: pisanolistna vajgelija, metuljnik,brogovita, rdečelistni mešičkar, vrtni negnoj,fotergila in druge.Nekdo je rekel, da je najprimernejši kraj zaiskanje Boga vrt, pa še res je.Zanimiva povešava siva atlaškacedra, stara osem letObrobki gredic, posejani z enoletnicami – raznobarvnimiminicinijamiGlasbosluhTomo KölešThe Adults – The AdultsWarner Music, 2011V tokratnem Glasbosluhuse odpravljamona popolnomadrug konec sveta, nasceno, ki je pri nasv glavnem neznana.Zadnja novozelandskaskupina, ki je po»mega« velikih CrowdedHouse in samostojnih projektih njihovega»frontmana« Neila Finna razburkalasvetovno glasbeno dogajanje, je bila letosskupina Naked And Famous. The Adults paje super novozelandska skupina, zbranaokrog Jona Toogooda, vodje najbolj priljubljenenovozelandske rokovske zasedbeShihad. Zaradi svoje relativne majhnosti(predvsem v primerjavi z morsko sosedoAvstralijo) je za glasbeno dogajanje na NoviZelandiji še posebej značilno združevanjein sodelovanje več skupin. Izdelki, ki nastajajov takšni koprodukciji, pa ponavadimešajo več glasbenih zvrsti. Tako je tudiToogood v skupini The Adults združil članenekaterih najbolj znanih novozelandskihskupin, kot sta predvsem Trinity Roots, kiima status prave legende, in Shapeshifter,ali izvajalke, kot je Ladi6. Če k temu dodamoše skupino Fat Freddy's Drop, s kateroje Toogood že prej sodeloval, imamo vglavnem na kupu nekaj najbolj priljubljenih»kivijevskih« glasbenih izvajalcev.Kombinacijo različnih žanrov, čeprav netako izrazito, najdemo tudi na albumu TheAdults. Čeprav se glasba giblje predvsemna območju indie roka, je na albumu možnoslišati tudi elemente soula, balade,elektronike, rhythm & bluesa, etna, worldglasbe in trip hopa. Plošča je izšla konecjunija s prvima singloma One Million Waysin Nothing To Lose in naletela na velikoodobravanje novozelandskih poslušalcev. Vteh poletnih predvečerih pa je zelo primernaza poslušanje tudi v naših krajih. In zaspoznavanje precej neznane, a kakovostnenovozelandske scene.Gredica na severni strani hiše –sotinske skale, obrezano resje,vmes vedno cvetoče begonije,gomfrena, sanvitalijoStrokovni nasvetVrtnarska opravila- Sejemo por, drobnjak, belorepo, od dvoletnega cvetjapa: mačehe, marjetice in spominčice.- Nabiramo suho cvetje za zimskedekoracije.- Nabiramo in sušimo dišavnicein zdravilna zelišča: meto,meliso, timijan, majaron inpehtran.- Sadimo perunike in binkoštnenageljne.- Konec julija obrezujemožive meje iz češmina, gabra inbukve.Pisanolistna vrba z obrobo iz dalij, lepe očkeTerasa, zastrta s petnajstletno bougenvilejo. Rastlina je enasama, vendar močno razvejena. Prezimujejo jo v kleti. Priprenašanju se vejice zlomijo, zato jih Anica potakne – rezultatso nove rastline, ki jih podarja.

22 julij 2011 pen46Čarovniško slovo Harryja PotterjaS premiero zadnjega dela filma HarryPotter in Svetinje smrti drugi del sekončuje desetletje dolga filmska zgodba,ki je nastala po knjigah angleškepisateljice Joanne Kathleen Rowling.Zadnje dejanje so zabeležili z velikimspektaklom, tako so najodmevnejšepremiere doživeli v New Yorku inLondonu, pa tudi v drugih mestih posvetu so se zbirali navdušenci znanegačarovnika.Na premieri so se poleg avtorice,režiserja in drugih soustvarjalcev filmazbrali tudi igralci, brez katerih filmi nebi bili, kar so. Med njimi so tudi DanielRadcliffe, Rupert Grint in Emma Watson,ki so dobesedno odrasli ob svojihčarovniških vlogah.Zdaj pa se bodo lahko bolj posvečaliobičajnemu življenju in svojimkarieram.Goran Višnjič tretjič postal očeVojvodinjaCatherine imašarm in stilVojvodinja Catherine je postala nova modna ikona. Osvajas svojim šarmom, neposrednostjo in enostavnostjo, polegtega pa tudi s stilom in okusom, s katerim izbira obleke zarazlične priložnosti. Očarala je tudi na nedavnem uradnemobisku v Ameriki. Tri dni, ki sta jih s princem Williamompreživela v Kaliforniju, so jo ljudje spremljali in pozdravljalina vsakem koraku. Čeprav bi si lahko privoščila katero koliobleko po naročilu, modni kritiki ugotavljajo, da se pogostoobleče v konfekcijska oblačila in da posamezne kose oblekobleče večkrat. Vse obleke, v katerih se pojavi, pa postanejopravi prodajni hit. Z vso eleganco blesti tudi na gala večerih.Tako mnogi pravijo, da sta Catherine in William trenutnonajvečji zvezdi in da blestita bolj od Obamovih. Včasih paje Catherine še preveč fotogenična.Hrvaški igralec GoranVišnjič (39), ki živi in delav Ameriki, je postal tretjičoče. Nadomestna mamajima je z ženo Ivano (41)rodila sina, ki so ga poimenovaliLeo Vigo. Na svetje prišel dva tedna predrokom, Goran pa je že naslednjidan s posvojenimštiriletnim sinom Tinomodpotoval v Zagreb nazabavo svojega prijatelja.Tino bo poletje preživelpri Goranovi mami, ki gabo odpeljala v Šibenik,očetov rojstni kraj, potempa še na Brač, v hišoAntuna Vrdoljaka, očetanjegove žene. Goran pase je že vrnil v Ameriko,kjer ne bo veliko časa zauživanje ob dojenčku, sajse kmalu začne snemanjenovega filma K-11, kjer igraglavno moško vlogo. Novopečenastarša pravita, da jeotrok najlepše darilo za 12let njunega zakona. Goranima še štiriletno hčerko, kije posledica kratke romance.Z vodno pištolo odganjala paparaceIgralka Jennifer Lopez jepred nedavnim poslala na tržiščesvojo novo dišavo, ki joje predstavila tudi v Parizu. Ssabo je poleg otrok, triletnihdvojčkov Eme in Maxa, popeljalatudi svojo mamo GuadalupeGomez. Pri nakupovanjuin ob sprehodu skozi čudovitepariške mestne parke so jimves čas sledili nadležni fotografi,da bi ujeli kakšen zanimivali neroden trenutek. Mamo, kini vajena take pozornosti, je totako vznemirilo, da je vnukuvzela iz rok vodno pištolo inz vodnim curkom napadlapaparace. Jennifer pa ni moglaskrivati smeha, ko je videlamamo, kako v vlogi telesnegačuvaja vihti pištolo.

47 p enClooneyju ni do porokejulij 2011 23Filmski igralec in eden najbolj zaželenihmoških George Clooney je spet samski.Pred nedavnim sta se razšla z italijanskotelevizijsko voditeljico in igralko ElisabettCanalis (32), ker naj bi naredila enako napakokot marsikatera pred njo. Clooneyu, kio zakonu noče nič slišati, je predlagala, dabi se poročila. Pogovor o poroki pa je zanjznak, da mora bežati. Pred slabim mesecemsta dramatično in nekoliko nepričakovanoprekinila svojo dveletno zvezo. Na večerji vpriljubljenem lokalu ob Comskem jezeru,kjer ima igralec počitniško hišico Orchidea,sta se cel večer pogovarjala kot golobčka, povrnitvi v hišico pa se grdo sporekla. Elisabettmu je očitala, da si ni mogel vzeti časa,da bi skupaj šla na canski filmski festival,sama pa je morala tudi na počitnice v Mehiko.Clooney ji ni ostal dolžan, zameril jije, kar je v intervjujih zaupala italijanskimmedijem. Povedala je, kako verjame v zakonskozvezo, in da se vidi kot poročenaženska in mama številnih otrok. Pri tempa je namignila, da bo v zakon zvabila tudi»slavnega samca«.Clooney je že večkrat javno povedal, da niin nikoli ne bo pripravljen na zakon. Takojpo tem, ko se je leta 1995 ločil od prve inedine žene igralke Talije Balsam, je govoril,da se bo spet poročil, ko bodo vrbe rodilegrozdje. In tega se še danes drži.Seveda pa ni samec, ki bi dneve in nočiždel doma. V tem času je imel veliko daljšihin krajših vez. S Kimberly Russell, nekdanjoženo Eddieja Murphya, sta bila skupaj trileta, potem se je zabaval s francosko študentkoprava Celine Balitran, ki je zaradinjega pustila študij in se preselila v LosAngeles. Odmevna je bila zveza z igralkoRenee Zellweger, pa z zvezdo pornografskihfilmov Kristo Allen, zapletel se je z natakaricoSarah Larson in tudi manekenke sopodlegle njegovim čarom.Zveza z Elisabett se je zdela zelo resna,srečevali pa so se tudi njuni sorodniki. Vtrenutku, ko bi lahko bilo iz zveze kaj več,sta šla narazen. Čeprav mnogi pravijo, damed njima že dolgo ni bilo, kot bi moralobiti. Clooney pa je nedavno izjavil, da mu jebila malarija zabavnejša od zveze. Pojavljajopa se ugibanja, katera bo njegova naslednjaizbranka, v igri so Renne Zellweger, LisaSnowdon in celo Sandra Bullock, s katero jepred dnevi končal snemanje novega filma.Igralka Jennifer Aniston (42) ter igralecin scenarist Justin Thereoux (39) sta dolgoskrivala svojo zvezo. Prvič pa sta se pojavilaskupaj v javnosti na slovesnosti ob povabilu,da Jennifer na aleji slavnih pred kitajskimgledališčem Grauman pusti odtis svojih rok instopal. Za to priložnost si je obril celo večmesečnobrado. Potem ko je pustila svoje odtise,JenniferJustinuposlalapoljubpa je nasmejana povedala: »Moram priznati,da si nikoli nisem mislila, da bom odtis svojegatelesa pustila v betonu.« Pri tem pa jeposlala poljub Justinu, ki se je že preselil k njejv njeno stanovanje v New Yorku. Zdaj skupajuživata poletne počitnice, jeseni bo premieranjenega filma Wunderlust, pripravlja pa setudi na snemanje novega filma.Sting je radv ToskaniSrečno zaljubljena, dokler Elisabett ni hotela poroke.Selena visokepete zamenjalaza medvedkaIgralka, pevka in najstniška zvezdnicaSelena Gomez (19), ki je že nekajčasa v zvezi s še bolj znanim pevcemJustinom Biberjem (17), se v javnostipojavlja kot prava dama. Da soditaskupaj, pevec dokazuje tudi s tem,da nosi majico z njenim odtisom.Seleno pa lahko vidimo na različnihprireditvah in slovesnostih naličeno,v večerni toaleti in v izjemno visokihpetah. Ko ugasnejo televizijskekamere in bliskavice fotoaparatov, paje povsem običajno dekle. Nedavnoso jo ujeli, kako je iz letala stopila vtrenirki, z domačim vzglavnikom inplišastim medvedkom v roki.Po naporni glasbeni turnejiin snemanjih se Sting(51), ustavil se je tudi vLjubljani, rad vrača v Italijo,kjer ima že dvajset letsvoj drugi dom. V Toskanije kupil posestvo, kjer sedruži s svojo družino alipovabi prijatelje. Posestvopa nima samo za uživanje,saj si je postavil tudi glasbenistudio, da lahko svojeskladbe tudi posname. Komu čas dovoljuje, pa seodpelje do morja, najamejahto in občuduje lepotejadranske obale. Nedavnoso ga videli, kako z ženoTrudie Styler in igralcemGerardom Butlerom plujejoin kako so pristali naotoku Ischia.Družinsko veselje AffleckovihOčitno so govorice o krizi v zakonu igralcaBena Afflecka (38) in igralke Jennifer Garner(39) neutemeljene in napihnjene, vsaj česodimo po skupnih družinskih fotografijah.Igralski par pogosto videvajo, kako se vsasrečna držita za roke, se objemata in pravveselo pogovarjata. Spremljata pa ju tudinjuni hčerki Violet in Seraphina. Pravijo,da je Ben uspešno odpravil svojo hazarderskostrast, zaradi katere ga je zapustilomarsikatero dekle. Igralec je slovel po tem,da je raje, kot bi skakal za ženskimi krili, vigralnicah sedel za igralnimi avtomati inčakal na srečo. Očitno je ugotovil, da mudružina pomeni več in da mu je ne morenadomestiti sreča pri kartah ali kockah.

24 julij 2011 pen48Po košček kruha, po zrno soli,po prgišče besed …Kraj z imenom Kukeč ali Kükeč obstaja. Ne, toni vas iz šale. Kaj šele sinonim za neko zakotnovasico, kateri se rado zgodi, da ji rečejo Kükečplanina, kot bi marsikatera mestna ignorantskabuča sama sebi rada verjela. Gre za svet, ki jeresda bogu za hrbtom, a brez besede »skoraj« ne bo šlo. Kukeč je vas, ki je simpatičnorazpršena po gričkih in dolinah kakšnih deset, petnajst minut iz otopelega vrvežanajvečjega trgovskega centra. Tiste kraje prevevajo spokojnost, mir in tišina, kipa jih tu in tam preglasi ta ali oni kmečki stroj. Tudi po zaslugi družine Kovač prihišni številki 25. Ne boste jih zlahka našli. A če boste sledili opisu, sploh pa želji pospoznavanju manj znanih krajev na Goričkem, tudi to ne bi smela biti težava.Samooskrba vnehvaležnem zavetjuobčinske tromejeTiste dni je že pošteno pripekalo.Oni tam zgoraj je pečnaložil, predem smo se Irma,Nataša in spodaj podpisaninaložili v pregret avtomobil inkrenili mimo Nemčavec, Sebeborec,prek Krnec in Bokrač dotistega kosa »kükečke zemle«,kjer domujejo Kovačevi. Šestčlanskadružina treh generacij.Živijo na tromeji, ali pa v bližininje, občin Moravske Toplice, Puconci,Gornji Petrovci. Za te krajeje značilno, da so od občinskihsredišč pozabljeni. Kot trinajstoprase, katerega ne bi sprejel zasvojega nobeden. Tako se počutijotudi nekateri v tistih krajih.Tudi te vrste pomislek se kdajv pogovoru prikrade kateremuod naših tokratnih gostiteljev, akaj ko ne bi bilo nič drugače, čebi se znašli na tej ali oni straniobčinske meje. Ja, tako pač jein treba je predvsem poskrbetizase. Jože in Marta ter njunaErvin in Tanja to dobro vedo. Toje spoznal tudi njihov zet DavidFijavž, ki se je v prekmurskekraje 'pritepel' iz Stranic, vasi izokolice Slovenskih Konjic. Tegase bo naučila tudi šestnajstmesečnaTjaša. Skromni in delavni.Njihov glavni vir zaslužka jemleko, a kaj več o tem kasneje.Resda znajo potarnati, a delo nedopušča 'štenkanja' v nedogled.Kmetija Kovačevih beležisvoje začetke leta 1958, ko je naRekorderka Širma in njeni ponosni skrbniki ter lastnikitistem kosu zemlje zgradil hišoJožetov oče Koloman Kovač.Gospod, ki je bil znan predvsempo svojem političnem udejstvovanju,ne pa po kmetovanju. »Bilje tako goreč vaški politik pačlan SZDL in še mnogo tega, daje hodil, če je bilo treba, tudi pešna sestanke. Recimo v Križevceje gotovo šel peš,« pove Jože in vdrugi sapi doda, da je pač nekdomoral pri hiši delati. »Oče je rajesestankoval kot polagal živini.Meni pa se ni dalo preveč učiti.Raje sem delal. Čeprav semhodil kar v tri osnovne šole. Dobesednohodil, in to na Bedenikv Kančevce, Križevce, nato pa šePuconce. Zamislite si, prvi dvene obstajata več.« Nato ženaMarta ustreli kot iz topa: »Ja,če so jih pa zaprli zaradi tebe!«On pa ji vrne, češ da je to zato,ker je tako »čeden« (pameten,op. p.). Z Marto sta se spoznalana Bokračih. Nekaj sto metrovpo cesti navzgor pri mlekarni.Pisalo se je leto 1982 in Marta jebila, glede na to, kako na redkoso poseljeni tisti kraji, praktičnonjegova soseda. Dve leti kasnejese jima je rodil Ervin in nato šeTanja. »Ne boste verjeli, ampakona je prva potomka po 28 letihk družini Kovačna Kukečnaše družine,« nam povedo tervmes še navržejo podatek, danaj bi njihova veja Kovačevihizvirala iz Češke, in to plemiškegapedigreja. »Ja! In jaz sembaron Kovač tretji!« dvomljivopripomni Ervin.»Več maš, menje dobiš«Približno tako komentiraErvin, od katerega se pričakuje,da bo s kmetijo prevzel usodoprekmurskega kmeta. Kakor koliže, sogovorniku hitro postanejasno, da gre prej za sarkastičnedovtipe in da bodo Kovačeviznali premagati še takšno težavo.Temu priča tudi mapa, boljerečeno knjiga, s podrobnimi zapisiposlovanja njihove kmetije.Vse dosledno zapisano od leta1982 do danes. Za primerjavo inljubitelje preračunavanj. Pred29 leti so namolzli 8.583 litrovmleka in zaslužili 11 milijonovin 500 dinarjev. Lani 204 tisočlitrov mleka in pri tem imeli za56 tisoč evrov prihodkov. To nienako dobičku, da ne bi kdo pomislil.Pravijo, da so šli vstran odPomurskih mlekarn, za kar pa sene čutijo nič krive. »Čeprav nasimajo za nekakšne grešnike, adol se ne bomo dali pogledati. PriSlogi pač plačajo bolje. Sicer pa jevsak komentar o tem, za kolikose mleko odkupi in nato proda,povsem odveč, da o kakovostikupljenega niti ne razglabljamo,«povedo zbrani okrog mizev jedilnici, katere stene krasijonajrazličnejše plakete, priznanja,takšne in drugačne fotografije.Tudi izrezki iz Vestnika in drugihčasopisov. Navsezadnje tudi iztega, ki ga držite v rokah. Jože jebil namreč po zaslugi Širme, večo njej kasneje, eden od sedmihveličastnih minulega leta poizboru našega uredništva. No,če sem povsem iskren, je ideja oobisku pri Kovačevih vzklila žedecembra, a smo nekoliko počakali.Saj veste, kako radi si drugdrugemu očitamo to ali ono.Snahe in službe ni. Zetin delo pačErvin naj bi postal prevzemnikkmetije. A tako zanj kotza večino njegovih kolegovširom po Pomurju in Slovenijito pomeni prej težavo kot ne.Ni snahe. Zdi se, kot da se jihotepajo ali pa izginejo »prekonoči«, ko izvedo, da je njenasimpatija kmetovalec. »Sicer paniti veselic več ni,« pripomni.Iskreno pa še doda, da »slabohodi naokrog«. Ervin je izučenkmet. Hodil je, kot pove sam,na »šalatarsko« šolo v Rakičan.Tanja ima druge vrste, a še kakoznano težavo. Ne more dobitizaposlitve, pa naj se še takotrudi. V en glas se strinjamoin si povemo tisto, o čemer ševrabci nočejo več čivkati: »Pogojiza zaposlitve so nenormalni!Kako se sploh lahko zaposliš,ko pa te povsod omejujejo zdelovnimi izkušnjami, ki pa jihne moreš dobiti.« Seveda tistihuradnih iz delavske knjižice,kajti delovnih navad in prakseTanji nikakor ne manjka.Službo poklicnega gasilca jeizgubil tudi njen David. »Zaradioddaljenosti. Bil sem zaposlenpri soboških gasilcih, in sicer zadoločen čas. Toliko ‘lažje’ semslužbo dokončno izgubil, kersem se preselil na Kukeč, to paje več kot štiri kilometre od gasilskepostaje, kot je žal pogoj,«pove z grenkobo v glasu. A imakrasno družino. Ko je spoznalTanjo v lokalu na robu mesta,ni niti pomislil, da je s kmetov.»Pa pridem k njim domov injo najdem ‘na vimenih’, kakojih čisti. Nisem mogel verjetisvojim očem!« Ervin nadaljuje:»Midva imava delo vcepljeno odmalega. Jaz sem delal in delamvse na naši kmetiji.« Mama gapohvali in doda, da sta mu čistočain red na kmetiji izrednopomembna. Ko najstarejši članv pogovoru omeni, da je predsednikGovedorejskega društvaPetrovci, in to že dva mandata,Marta v zdaj že tako značilnemzbadljivem tonu doda: »Trebabi te bilo umakniti. Ervina paza predsednika.« Pa prileti, napol v šali, iz kandidatovih ust:»Ja! Mo ges stare vodo!«Na morje pa neDelo na kmetiji Kovač potekaod 5. ure zjutraj do 19. »Takratobvezno končamo delavnik. Obosmih že 'frčen'. Zato pa vstanemob pol petih. Sicer pa je prinas vse na uro in vsak ve, kaj muje storiti. Tudi če se spremo, bodelo nemoteno teklo naprej.«Ker smo sredi poletja, se nikakorne moremo ogniti vprašanjuo dopustu. »Na morje ne hodiva.Greva pa na kakšen dvodnevniizlet,« pojasni Marta. Pa mlajši?»Eh, kaj? Da bi šel na morje?!Da bom razmišljal o kravah?«In spet mamina pohvala, da greErvin delat v hlev, četudi pridedomov ob pol štirih zjutraj. Prikravah moraš biti venomer prisoten.Ura in red sta pomembna.»Še z maturantskega plesasta šla zaradi krav,« pa pristaviTanja. Hja, krave to predanostKovačevih več kot očitno občutijoin z veliko belo mero tudivračajo. Navsezadnje je mednjihovim nekajtridesetglavimstaležem junakinja Širma. Krava,ki je slovenska rekorderka inje v šestnajstih letih dala več kot110.000 litrov mleka. To, vidite,to je predanost in zavezanost. Vteh krajih je bilo pred dvajsetimileti dvajset mlekarjev, danes soKovačevi edini. Ne ostane namdrugega, kot da še dodamo, daso Kovačevi trdni kot grad inda jih niti ekonomsko-socialnipogrom nad malimi kmeti nemore uničiti.Jernej ŠavelNatalija JuhnovErvin z »analognim trdim diskom«. Kovačevibeležijo sleherni prihodek in odhodek skorajtrideset let.Koloman Kovač. Dedek, ki je raje sestankovalkot »polagal«.Tri generacije Kovačevih sredi goričke oaze miru

Ines AgiÄ, - Pomurje.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Ines AgiÄ, - Pomurje.si